Američani podpirajo vojno v Iranu? Rezultati so za Trumpa porazni (v živo)
Nepredvidljivi ameriški predsednik Donald Trump je z izjavami o skorajšnjem koncu vojne v Iranu nekoliko pomiril svetovne trge, a imajo pri tem besedo tudi Iranci.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Spopadi na Bližnjem vzhodu se nadaljujejo, a so za razliko od ponedeljka tokrat zaradi Trumpovih izjav cene nafte nekoliko padle. Trump je namreč v ponedeljek zvečer za CBS izjavil, da je vojna proti Iranu bolj ali manj končana.
Na vse skupaj so se danes odzvali v Iranu, na katerega še vedno letijo ameriške in izraelske rakete. V iranski revolucionarni gardi so denimo poudarili, da bodo sami določili konec vojne, medtem ko je iranski zunanji minister Abas Aragči dejal, da je Iran pripravljen izvajati napade »tako dolgo, kot bo treba.«
V Abu Dabiju zaprli pomembno rafinerijo
Energetski velikan ADNOC v Abu Dabiju je zaprl svojo naftno rafinerijo Ruwais, poroča tiskovna agencija Reuters. V rafineriji je po napadu z dronom izbruhnil požar, v katerem sicer ni bilo poškodovanih, a se je po navedbah vira, seznanjenega z dogajanjem, vodstvo odločilo, da rafinerijo preventivno zapre.
Gre za rafinerijo, v kateri lahko družba prečisti do 922.000 sodčkov nafte dnevno.
EU sprostila humanitarno pomoč za Libanon
Evropska unija je po poročanju STA danes ob zaostrovanju razmer na Bližnjem vzhodu in humanitarne situacije v Libanonu za tamkajšnje prebivalce mobilizirala humanitarno pomoč v obliki paketov hrane in zdravil, opreme za zatočišča in zimskih oblačil. Pomoč bo v Libanon dostavila prek Svetovnega programa za hrano (WFP) in Unicefa, so sporočili v Bruslju.
Primerjava s prejšnjimi konflikti: V ZDA podpora vojni v Iranu najnižja
Ameriški časnik New York Times je danes objavil primerjavo javnomnenjske podpore Američanov posameznim večjim vojaškim intervencijam ameriške vojske, kot so jo prebivalci izrazili v prvih dneh od začetka operacij. Rezultati kažejo, da je s tega vidika podpora napadom na Iran najnižje na lestvici.
Rezultati trenutnih anket glede podpore napadov na Iran se sicer precej razlikujejo, a tudi v primeru, če se kot mejna vrednost šteje najvišja, 50-odstotna podpora, kot so jo izmerili pri Fox News, je ta denimo še vedno znatno nižja od podpore, ki so jo med prebivalstvom v ZDA beležili v prvih dnevih sodelovanja ameriške vojske v drugi svetovni vojni in korejski vojni, celo od prvih dneh začetka vojne v Iraku.
Kot poroča časnik, je po raziskavi inštituta Gallup kar 97 odstotkov ameriške javnosti podpiralo vojno napoved Japonski, potem ko je slednja nekaj v dnevih pred tem napadla Pearl Harbor. Tudi v primeru vojne v Iraku, ki je pozneje tudi med Američani postala nepriljubljena, je v prvih dnevih napad podpiralo 76 odstotkov prebivalstva.
Podpora le še plahnela
Podpora posamezni vojni običajno s časom splahni, kar je med drugim posledica vse večjega števila smrtnih žrtev, vojna pa državljane udari tudi po žepih. Pri New York Times so izpostavili primer vietnamske vojne. Ob začetku vojne leta 1955 je bilo kar 60 odstotkov Američanov mnenja, da ne gre za napačno odločitev. Do leta 1969 je vojno večina Američanov že obravnavala kot napako, do konca vojne leta 1975 pa se je ta delež le še višal.
V primeru vojne v Iraku je bil upad podpore še precej hitrejši, na koncu pa je znašala le še 43 odstotkov.
Grožnje Irana Trumpu
Na včerajšnjo izjavo ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bodo po Iranu udarili še "dvajsetkrat močneje," če bo ta blokiral promet skozi Hormuško ožino, se je danes na družbenem omrežju odzval vodja iranskega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani.
Laridžani je zapisal, da se Iran "ne boji tvojih praznih groženj. Celo tisti, večji od tebe, niso uspeli uničiti Irana. Pazi, da ne boš odstranjen ti."
Antonio Costa: Zaenkrat samo en zmagovalec, Rusija
Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je v Bruslju v nagovoru veleposlanikov EU poudaril, da je ob trenutni vojni na Bližnjem vzhodu zaenkrat samo eden zmagovalec, Rusija. "Zaradi dviga cen energentov dobiva nova sredstva za financiranje svoje vojne v Ukrajini."
Costa je dodal, da ima Rusija koristi tudi od premeščanja vojaških zmogljivosti, s katerimi bi sicer lahko pomagali Ukrajini. Prav tako ji koristi odvračanje pozornosti od vojne v Ukrajini.
Slovence pozivajo k takojšnjemu umiku iz Izraela
Izrael je na barvni lestvici potovalnih nasvetov slovenskega ministrstva za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) obarvan z rdečo barvo, kar pomeni najvišjo stopnjo previdnosti.
Ministrstvo slovenskim državljanom iz varnostnih razlogov odsvetuje vsa potovanja v državo, ob tem pa pozdravlja dejstvo, da se je velik del državljanov ob upoštevanju nasvetov že varno vrnil v domovino, so odgovorili na vprašanje Svet24.
Iranska revolucionarna garda s ponudbo Evropi
Iranska revolucionarna garda je po poročanju iranskih državnih medijev namignila na eno možnost za delno sprostitev ladijskega prometa skozi Hormuško ožino.
Sporočili so namreč, da so pripravljeni vsaki evropski ali arabski državi, ki bi izgnala ameriške in izraelske veleposlanike, zagotoviti prosto plovbo skozi ožino.
Kot je znano, se je zaradi vojne povsem ustavil promet skozi ožino, kar je cene nafte pognalo v nebo, saj po tej poti na svetovne trge prispe kar približno petina svetovne nafte in utekočinjenega zemeljske plina.
Na obeh straneh ožine je trenutno zasidranih na stotine ladij, vključno z naftnimi tankerji. Ti vestno čakajo na kakršen koli znak, da bi lahko bila plovba skozi ožino varna.
Da v Trumpovi administraciji v primeru vojne na Bližnjem vzhodu vlada komunikacijski kaos, je znano, a v svojih izjavah niso najbolj konsistentni niti v Iranu. Iranski zunanji minister Abas Aragči je namreč trdi, da Iran ni kriv za zaprtje Hormuške ožine.
Avstralija podelila azil iranskim nogometašicam
Pet članic iranske ženske nogometne reprezentance, ki je v Avstraliji sodelovala na azijskem prvenstvu, je pobegnilo iz hotela in nato zaprosilo za azil. V domovini so jih namreč označili za izdajalke, ker niso hotele peti državne himne. V Avstraliji so zdaj igralkam odobrili humanitarne vize in lahko ostanejo v državi.
Svarijo pred "katastrofalnimi posledicami"
V savdskem Aramcu, največjem izvozniku nafte na svetu, so v torek opozorili, da bo ob nadaljnji blokadi Hormuške ožine za svetovne trge nafte "posledice katastrofalne."
Kot je poudaril izvršni direktor družbe Amin Nasser, blokada Hormuške ožine ne pomeni samo škode za ladijski in zavarovalniški sektor, temveč bo imelo to "drastičen verižni učinek" na letalski in avtomobilski sektor, kmetijstvo in druge industrije.
Po besedah Nasserja so globalne zaloge nafte najnižje v zadnjih petih letih, zaradi česar bo črpanje pospešeno, kar posledično pomeni, da je "kritično, da se prevoz skozi ožino nadaljuje."
Francija na Bližnji vzhod pošilja več kot deset bojnih ladij
Francoski predsednik Emmanuel Macron je v ponedeljek naznanil, da Francija z zavezniki pripravlja obrambno misijo, s katero bodo poskušali zagotoviti pretok nafte in plina skozi Hormuško ožino.
Macron, ki se je včeraj sprva mudil na Cipru, je nato obiskal francosko letalonosilko Charles de Gaulle. Slednja je ta konec tedna prispela v vzhodno Sredozemlje. "Ko je napaden Ciper, je napadena Evropa," je dejal po srečanju s predsednikom Cipra Nikosom Hristodulidesom.
Po poročanju tiskovne agencije Reuters bo Francija, ki se doslej v vojno v Iranu ni vmešavala, zdaj v regijo poslala več kot deset bojnih ladij, vključno z bojno skupino na čelu z letalonosilko.
Macrona je, kot kaže, k ukrepanju spodbudilo dogajanje na svetovnih trgih, zlasti v povezavi s cenami nafte. "Naš cilj je vzdrževati strogo obrambno držo, podpreti vse države, ki jih je v svojih povračilnih ukrepih napadel Iran," je med drugim dejal Macron, ki je dodal še, da je končno njihov cilj "zagotoviti svobodo plovbe in pomorsko varnost."
Trumpovo mencanje glede napada na dekliško šolo
Medtem ko drugi predstavniki Trumpove administracije na vprašanja o krvoločnem napadu na dekliško šolo v iranskem Minabu, v katerem naj bi umrlo 168 oseb, od tega 110 deklic, odgovarjajo previdno, da je namreč preiskava še v teku, Trump zadevo tolmači po svoje.
Trump je namreč v ponedeljek dejal, da je za napad odgovoren Iran. Ob tem je iz klobuka izvlekel izjavo, da tudi Iran poseduje rakete tomahawk, s katerimi ZDA najraje bombardirajo oddaljene tarče. Preiskava portala Bellingcat je namreč pokazala, da je na dekliško šolo priletela ravno raketa te vrste. Doslej vsi indici kažejo, da so za napad odgovorni Američani. Glede na dostopne podatke raket tomahawk ne poseduje niti Izrael, kaj šele Iran.
Trump je zaenkrat edini v svoji administraciji, ki je izrazil takšno mnenje. Ko so novinarji na to opomnili Trumpa, je tudi sam odvrnil, da zadeve ne pozna dovolj in da je preiskava še v teku. Dodal je, da je poročilo, kar koli bodo ugotovili, pripravljen sprejeti oziroma "z njim živeti."
Bližnjega vzhoda ne bo zapustil niti liter nafte
V iranski revolucionarni gardi so v torek poudarili, da ne bodo dopustili, da bi Bližnji vzhod zapustil »liter nafte,« dokler se nadaljujejo ameriško-izraelski napadi na njihovo državo. S tem so se odzvali na Trumpove obljube, da bodo Iran napadli še bolj silovito, če bo še naprej blokiral izvoz nafte iz zalivskih držav.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
