Trump razjarjen: Prve morske mine že v Hormuški ožini
Nepredvidljivi ameriški predsednik Donald Trump je z izjavami o skorajšnjem koncu vojne v Iranu nekoliko pomiril svetovne trge, a imajo pri tem besedo tudi Iranci.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Spopadi na Bližnjem vzhodu se nadaljujejo, a so za razliko od ponedeljka tokrat zaradi Trumpovih izjav cene nafte nekoliko padle. Trump je namreč v ponedeljek zvečer za CBS izjavil, da je vojna proti Iranu bolj ali manj končana.
Na vse skupaj so se danes odzvali v Iranu, na katerega še vedno letijo ameriške in izraelske rakete. V iranski revolucionarni gardi so denimo poudarili, da bodo sami določili konec vojne, medtem ko je iranski zunanji minister Abas Aragči dejal, da je Iran pripravljen izvajati napade »tako dolgo, kot bo treba.«
Nov val izraelskih napadov na Teheran
Izraelske obrambne sile (IDF) so sporočile, da so začele "dodaten val" napadov na tarče v iranskem Teheranu.
Rafal raket nad ZAE
Ministrstvo za obrambo Združenih arabskih emiratov je sporočilo, da se njihova zračna obramba trenutno spopada z "rafalom balističnih raket, ki prihajajo iz Irana."
V objavi na X je ministrstvo sporočilo, da je "popolnoma pripravljeno odgovoriti na vse grožnje, in da bo zagotovilo zaščito ozemlja države ter varnost svojih državljanov.
Dron zadel logistični tabor ameriškega veleposlaništva
Al Jazeera poroča, da je bil logistični podporni tabor ameriškega veleposlaništva v bližini mednarodnega letališča v Bagdadu zadet z brezpilotnim letalom.
Umrlo že 1300 iranskih civilistov
Iranski veleposlanik pri Združeni narodih Amir Saeid Iravani je ZDA in Izrael obtožil napadov na civiliste in civilno infrastrukturo. Po njegovih besedah je bilo od začetka konflikta ubitih več kot 1300 ljudi, uničenih pa skoraj 10.000 civilnih objektov, med njimi številne stanovanjske hiše, šole in zdravstvene ustanove.
Opozoril je tudi na okoljske posledice napadov na skladišča goriva, ki so v zrak sprostili strupene snovi in povzročili kisle padavine, zaradi česar so oblasti prebivalcem svetovale, naj ostanejo v zaprtih prostorih, poroča CNN.
Netanjahu Irancem: "Izrael je najboljši zaveznik iranskega ljudstva"
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v svojem sporočilu iranskemu ljudstvu povedal, da sta ZDA in Izrael med vojno napadla "nešteto" vladnih ciljev, in da "še naprej napadata z vse večjo silo".
Povedal je še, da je Izrael "najboljši zaveznik" iranskega ljudstva, in dodal: "V prihodnjih dneh bomo ustvarili pogoje, da boste lahko sprejeli svojo usodo."
V ameriško-izraelskih napadih na Iran je med vojno umrlo najmanj 1255 ljudi, ranjenih pa jih je bilo približno 12.000, je za Al Jazeero povedal namestnik iranskega ministra za zdravje Ali Jafarian.
V napadih je bilo uničenih tudi skoraj 10.000 civilnih lokacij, vključno s 65 šolami in izobraževalnimi ustanovami ter skoraj 8.000 domov, je povedal iranski veleposlanik pri ZN Amir Saeid Iravani.
Kanada predlaga uporabo naftnih rezerv skupine G7
Kanadski premier Mark Carney je predlagal uporabo strateških naftnih rezerv skupine G7 za ublažitev rasti cen nafte zaradi vojne z Iranom. O morebitni sprostitvi rezerv bo kmalu razpravljala tudi Mednarodna agencija za energijo, ki najprej preverja stanje na energetskih trgih.
Trump Iranu zaradi miniranja ožine zagrozil z nikoli videnimi posledicami
Ameriški predsednik Donald Trump je opozoril Iran, naj ne namešča min v Hormuško ožino. Dejal je, da za zdaj ni dokazov o miniranju, vendar bi Iran v primeru miniranja ožine utrpel posledice "na ravni, kakršne še nismo videli."
Na družbenem omrežju Truth Social je zapisal, da mora Iran morebitne mine takoj odstraniti, to pa bi po njegovem bil pomemben korak k umiritvi razmer.
Posledice črnega dežja v Iranu
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) opozarja, da bi lahko črni oziroma kisli dež, ki nastaja zaradi požarov na naftnih objektih po napadih v Iranu, predstavljal resno zdravstveno tveganje.
Po besedah tiskovnega predstavnika organizacije Christiana Lindmeierja požari na naftnih objektih močno poslabšujejo kakovost zraka. Onesnažene padavine lahko povzročijo kemične opekline kože in poškodbe pljuč, zato so oblasti ljudi pozvale, naj med dežjem ostanejo v zaprtih prostorih.
Na nevarnost je opozoril tudi komisar ZN za človekove pravice Volker Türk, ki je izpostavil možne dolgotrajne zdravstvene in okoljske posledice, saj bi kisli dež lahko prizadel tudi vodne vire v Iranu in širši regiji.
Prve mine v Hormuški ožini
Iran je po navedbah ameriških obveščevalnih virov začel postavljati mine v Hormuški ožini, ključni pomorski poti, skozi katero potuje približno petina svetovne nafte.
Doslej naj bi postavili le nekaj deset min, vendar ima Iran dovolj plovil in opreme, da bi jih lahko namestil na stotine. Ožina je zaradi groženj in vojne praktično zaprta, ameriška mornarica pa za zdaj še ne spremlja ladij skozi območje.
Iran zadel največjo rafinerijo na Bližnjem vzhodu
Iranski napad z brezpilotnim letalom je zadel industrijski kompleks Ruwais v Združenih arabskih emiratih, kjer deluje največja rafinerija na Bližnjem vzhodu. Izbruhnil je požar, poškodovanih pa ni bilo.
Rafinerija državnega podjetja ADNOC, ki lahko proizvede do 922.000 sodčkov nafte na dan (en sodček nanese nekaj manj kot 160 litrov), je po poročanju virov preventivno ustavila delovanje.
Emiratska zračna obramba je sicer prestregla osem balističnih raket in 26 dronov, devet brezpilotnih letal pa je prebilo zračno obrambo.
Izrael odpira finančno pipico, na vidiku nov vojni proračun
Izraelski premier Benjamin Netanjahu in finančni minister Bezalel Smotrič sta objavila video sporočilo, v katerem sta obravnavala vladni proračun in finančne posledice vojne.
V sporočilu je Netanjahu napovedal, da bo Izrael namenil poseben proračun v vrednosti več deset milijard za financiranje vojne. Trdil je tudi, da izraelsko gospodarstvo kljub konfliktu ostaja močno, poroča Al Jazeera.
Nov val napadov proti Izraelu
Izraelska vojska poroča, da je Iran pred kratkim ponovno izstrelil rakete, namenjene proti njihovemu ozemlju. Ogroženim prebivalcem so že sporočili, da si prizadevajo prestreči grožnjo, obenem so dodali, da naj se umaknejo v zaklonišča in počakajo na nadaljnja navodila.
Viri za CNN: Američani še niso pospremili tankerja skozi Hormuško ožino. Je Wright lagal?
Ameriška mornarica še ni pospremila tankerja z nafto skozi Hormuško ožino, je za CNN povedal vir blizu Beli hiši, potem ko je ameriški minister za energijo objavil in nato izbrisal novico, da je ameriški vojski uspelo pospremiti tanker z nafto skozi ožino.
"Ameriška mornarica je uspešno pospremila tanker z nafto skozi Hormuško ožino, da bi zagotovila nadaljnji pretok nafte na svetovne trge," je Wright zapisal na X, ne da bi navedel dodatne podrobnosti. Sporočilo je bilo nekaj minut pozneje izbrisano.
Tiskovni predstavnik iranske revolucionarne garde je prav tako zanikal trditev ameriškega ministra za energijo iz zdaj že izbrisane objave, poroča Al Jazeera.
V Libanonu ubitih 15 reševalcev
Islamska zdravstvena uprava je sporočila, da je bilo v izraelskih napadih v Libanonu od začetka zadnje eskalacije prejšnji teden ubitih 15 reševalcev in ranjenih več kot 30 drugih zdravstvenih delavcev. V izjavi je organizacija navedla, da so bile reševalne ekipe in zdravstveni centri večkrat tarča napadov med izvajanjem reševalnih del.
Povedali so, da je bil zadnji napad v bližini reševalne postaje v mestu Hanaway v južnem Libanonu, pri čemer je bil ubit en reševalec, dva pa sta bila ranjena."Ti napadi predstavljajo očitno kršitev vseh mednarodnih konvencij, predvsem Ženevske," je dejala organizacija in dodala, da je medicinsko in humanitarno osebje zaščiteno po mednarodnem pravu.
Američani uspešno pospremili tanker skozi Hormuško ožino
Ameriški minister za energijo Chris Wright je dejal, da je ameriška mornarica uspešno pospremila tanker z nafto skozi Hormuško ožino, kljub iranskim grožnjam z napadom na plovila, ki plujejo skozi ozko vodno pot.
"Predsednik Trump med vojaškimi operacijami proti Iranu ohranja stabilnost svetovne energetike," je Wright zapisal na X in dodal: "Ameriška mornarica je uspešno pospremila tanker z nafto skozi Hormuško ožino, da bi zagotovila nadaljnji pretok nafte na svetovne trge."
Skozi ožino prehaja približno 20 odstotkov svetovne surove nafte in znaten del svetovnih zalog utekočinjenega zemeljskega plina. Ker je prehod skozi vodno pot močno omejen od začetka napadov ZDA in Izraela na Iran, so cene nafte v zadnjih dneh poskočile in ostajajo visoke kljub temu, da so se danes nekoliko znižale.
Iran naj bi uničil izraelski center za satelitsko komuniciranje
Tiskovni predstavnik poveljstva iranskih oboroženih sil Khatam al-Anbiya je dejal, da so iranske sile med 33. valom napadov (trenutno poteka že 35.) ciljale na energetsko infrastrukturo v Izraelu.
Brezpilotne letalnike so uporabili za napad na rafinerijo nafte in plina ter rezervoarje za gorivo v Haifi, iranske sile pa so po navedbah tiskovnega predstavnika uničile tudi center za satelitsko komunikacijo v bližini Tel Aviva.
Tiskovni predstavnik je še dejal, da je Iran izstrelil pet raket na poveljstvo ameriške vojske v bazi Harir v kurdski regiji na severu Iraka, poroča Al Jazeera.
Britanci na Ciper pošiljajo rušilca
Britanska vojna ladja HMS Dragon je zapustila Portsmouth in se odpravlja na Ciper, poroča BBC. Britanski premier Keir Starmer je pred tednom dni potrdil, da bo rušilec tipa 45 napoten v sredozemsko regijo, potem ko je iranski brezpilotni letalnik zadel vzletno-pristajalno stezo v bazi RAF (Kraljevo vojno letalstvo) Akrotiri na Cipru in povzročil nekaj škode.
Trumpov odposlanec naslednji teden v Izrael
Trumpov posebni odposlanec Steve Witkoff je v intervjuju za CNBC dejal, da bo naslednji teden verjetno odpotoval v Izrael zaradi usklajevanja vojnih načrtov.
Namignil je tudi na diplomatsko rešitev vojne: "Poglejmo, ali se bodo Iranci želeli pogovarjati." Zatrdil je, da so ZDA uničile skoraj vse iranske zmogljivosti za bogatenje urana.
Ruski uradniki so v telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom zanikali, da bi Iranu posredovali podatke o ameriških vojaških položajih, je še povedal odposlanec Witkoff.
Izjava je sledila poročilom, da naj bi Rusija Iranu posredovala informacije o premikih ameriških sil. Witkoff je dodal, da naj bi prihodnji teden v Ženevi potekali tristranski pogovori z ruskimi in ukrajinskimi predstavniki, poroča CNN.
Na pomoč ukrajinski strokovnjaki
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sporočil, da bo Ukrajina ta teden poslala svoje vojaške strokovnjake v Katar, Združene arabske emirate in Savdsko Arabijo, da bi svetovali o tem, kako najbolj učinkovito sestreliti iranske brezpilotne letalnike.
Ukrajina ima na bojiščih bogate izkušnje z brezpilotnimi letalniki Shahed iranske izdelave, ki jih uporablja tudi Rusija.
Putin telefoniral z iranskim predsednikom
Ruski predsednik Vladimir Putin se je po poročanju ruske tiskovne agencije TASS, ki se sklicuje na Kremelj, po telefonu pogovarjal z iranskim predsednikom Masudom Pezeškianom.
Kremelj je sporočil, da je Putin "potrdil svoje načelno stališče v prid čim hitrejši deeskalaciji konflikta in rešitve s političnimi sredstvi".
Izrael zadelo več iranskih raket
Več izraelskih medijev poroča o udarcih raket v osrednjem območju Beit Shemesh, kmalu potem ko je izraelska vojska sporočila, da je zaznala prihajajoče rakete iz Irana.
Times of Israel je poročal, da se na kraj dogodka odpravljajo zdravniki, čeprav zaenkrat ni poročil o žrtvah.
Nemčija ne podpira dolgotrajne vojne
Nemški kancler Friedrich Merz je dejal, da trenutno ni jasnega načrta za konec vojne z Iranom, kar Nemčijo skrbi.
Poudaril je, da Nemčija sicer deli nekatere cilje ameriško-izraelske operacije, vendar ne podpira dolgotrajne vojne ali razpada Irana, saj bi to lahko ogrozilo varnost, oskrbo z energijo in povečalo migracije v Evropi, poroča Reuters.
Ghalibaf: "Nobeno dejanje agresije ne bo ostalo brez odgovora"
Predsednik iranskega parlamenta Mohammad Bagher Ghalibaf je dejal, da se bo Iran v vojskovanju držal pristopa »oko za oko« in na vsako dejanje agresije odgovoril s sorazmernim in takojšnjim odgovorom, poroča Al Jazeera.
"Nobeno dejanje agresije ne bo ostalo brez odgovora. Danes brez oklevanja in brez izjeme razglašamo pravilo 'oko za oko'," je Ghalibaf dejal v objavi na X.
"Če bodo začeli vojno proti infrastrukturi, bomo zagotovo v zameno ciljali na infrastrukturo," je dodal.
Iran aretiral 30 domnevnih vohunov
Iransko ministrstvo za obveščevalne dejavnosti je sporočilo, da je v zadnjih dneh aretiralo 30 ljudi, obtoženih vohunjenja in delovanja za ZDA in Izrael.
V izjavi, ki jo je navedla tiskovna agencija Tasnim, je ministrstvo enega od aretiranih identificiralo kot tujega državljana, ki naj bi posredoval občutljive varnostne informacije dvema "vladama Perzijskega zaliva", ki sta te informacije nato posredovali ZDA in Izraelu.
19 drugih je ministrstvo opisalo kot "terenske in medijske operativce, povezane s protivladnimi elementi."
Iran izstrelil rakete proti Izraelu
Izraelska vojska je sporočila, da je zaznala rakete, izstreljene iz Irana proti izraelskemu ozemlju.
Vojska je v izjavi dejala, da obrambni sistemi delajo na prestrezanju grožnje.
Američani v prvih dneh vojne izstrelili za skoraj pet milijard streliva
Ameriška vojska je zgolj v prvih dveh dneh vojne z Iranom porabila za približno 5,6 milijarde dolarjev (dobrih 4,8 milijard evrov) streliva, je Pentagon sporočil kongresu.
Velika poraba naprednega orožja in zračne obrambe med tem v ameriškem kongresu sproža zaskrbljenost. Obenem gre pričakovati, da bo administracija kmalu zaprosila za dodatna sredstva za proizvodnjo streliva, poroča CNN.
Iran sprožil 34. val napadov
Iranska revolucionarna garda je sporočila, da je sprožila 34. val napadov na ameriške in izraelske cilje. Izstrelila je štiri vrste raket, med njimi tudi hipersonične.
Tarče so bile ameriške sile v letalski bazi Al-Dhafra pri Abu Dabiju in bazi Jufair v Bahrajnu ter več izraelskih objektov, med drugim letalska baza Ramat David, letališče v Haifi in skrito skladišče raketnih izstrelkov v Bnei Braku vzhodno od Tel Aviva.
Nov val napadov na Bejrut
Izrael je sporočil, da je sprožil nove napade na libanonsko prestolnico Bejrut.
Izraelske obrambne sile (IDF) so sporočile, da ciljajo na "infrastrukturo Hezbolaha" v predmestju Dahieh.
Hegseth Rusijo svari, naj se v vojno ne vpleta
Ameriški obrambni minister Pete Hegseth in načelnik generalštaba general Dan Caine sta na tiskovni konferenci v Pentagonu govorila o vojni med ZDA in Iranom.
Hegseth je dejal, da so iranski voditelji obupani, saj vojna vstopa v drugi teden. Poudaril je, da bodo ZDA konflikt končale po svojem časovnem načrtu in se ne bodo umaknile, dokler sovražnik ne bo poražen. Rusijo je opozoril, naj se ne vpleta, novemu iranskemu vrhovnemu voditelju Mojtabi Hameneju pa sporočil, naj ne razvija jedrskega orožja. Dodal je še, da bodo temeljito preiskali napad na osnovno šolo v Iranu ter da so ZDA skušale preprečiti civilne žrtve. O koncu vojne bo po njegovih besedah odločal predsednik Donald Trump, poroča CNN.
Caine je medtem razkril, da je ameriška vojska na globoko zakopane iranske raketne lokacije odvrgla več deset 2000-kilogramskih bomb. ZDA hkrati preučujejo možnosti za spremstvo ladij skozi Hormuško ožino, pomembno pot za svetovni promet z nafto, ki jo je vojna močno prizadela.
V Abu Dabiju zaprli pomembno rafinerijo
Energetski velikan ADNOC v Abu Dabiju je zaprl svojo naftno rafinerijo Ruwais, poroča tiskovna agencija Reuters. V rafineriji je po napadu z dronom izbruhnil požar, v katerem sicer ni bilo poškodovanih, a se je po navedbah vira, seznanjenega z dogajanjem, vodstvo odločilo, da rafinerijo preventivno zapre.
Gre za rafinerijo, v kateri lahko družba prečisti do 922.000 sodčkov nafte dnevno.
EU sprostila humanitarno pomoč za Libanon
Evropska unija je po poročanju STA danes ob zaostrovanju razmer na Bližnjem vzhodu in humanitarne situacije v Libanonu za tamkajšnje prebivalce mobilizirala humanitarno pomoč v obliki paketov hrane in zdravil, opreme za zatočišča in zimskih oblačil. Pomoč bo v Libanon dostavila prek Svetovnega programa za hrano (WFP) in Unicefa, so sporočili v Bruslju.
Primerjava s prejšnjimi konflikti: V ZDA podpora vojni v Iranu najnižja
Ameriški časnik New York Times je danes objavil primerjavo javnomnenjske podpore Američanov posameznim večjim vojaškim intervencijam ameriške vojske, kot so jo prebivalci izrazili v prvih dneh od začetka operacij. Rezultati kažejo, da je s tega vidika podpora napadom na Iran najnižje na lestvici.
Rezultati trenutnih anket glede podpore napadov na Iran se sicer precej razlikujejo, a tudi v primeru, če se kot mejna vrednost šteje najvišja, 50-odstotna podpora, kot so jo izmerili pri Fox News, je ta denimo še vedno znatno nižja od podpore, ki so jo med prebivalstvom v ZDA beležili v prvih dnevih sodelovanja ameriške vojske v drugi svetovni vojni in korejski vojni, celo od prvih dneh začetka vojne v Iraku.
Kot poroča časnik, je po raziskavi inštituta Gallup kar 97 odstotkov ameriške javnosti podpiralo vojno napoved Japonski, potem ko je slednja nekaj v dnevih pred tem napadla Pearl Harbor. Tudi v primeru vojne v Iraku, ki je pozneje tudi med Američani postala nepriljubljena, je v prvih dnevih napad podpiralo 76 odstotkov prebivalstva.
Podpora le še plahnela
Podpora posamezni vojni običajno s časom splahni, kar je med drugim posledica vse večjega števila smrtnih žrtev, vojna pa državljane udari tudi po žepih. Pri New York Times so izpostavili primer vietnamske vojne. Ob začetku vojne leta 1955 je bilo kar 60 odstotkov Američanov mnenja, da ne gre za napačno odločitev. Do leta 1969 je vojno večina Američanov že obravnavala kot napako, do konca vojne leta 1975 pa se je ta delež le še višal.
V primeru vojne v Iraku je bil upad podpore še precej hitrejši, na koncu pa je znašala le še 43 odstotkov.
Grožnje Irana Trumpu
Na včerajšnjo izjavo ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bodo po Iranu udarili še "dvajsetkrat močneje," če bo ta blokiral promet skozi Hormuško ožino, se je danes na družbenem omrežju odzval vodja iranskega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani.
Laridžani je zapisal, da se Iran "ne boji tvojih praznih groženj. Celo tisti, večji od tebe, niso uspeli uničiti Irana. Pazi, da ne boš odstranjen ti."
Antonio Costa: Zaenkrat samo en zmagovalec, Rusija
Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa je v Bruslju v nagovoru veleposlanikov EU poudaril, da je ob trenutni vojni na Bližnjem vzhodu zaenkrat samo eden zmagovalec, Rusija. "Zaradi dviga cen energentov dobiva nova sredstva za financiranje svoje vojne v Ukrajini."
Costa je dodal, da ima Rusija koristi tudi od premeščanja vojaških zmogljivosti, s katerimi bi sicer lahko pomagali Ukrajini. Prav tako ji koristi odvračanje pozornosti od vojne v Ukrajini.
Slovence pozivajo k takojšnjemu umiku iz Izraela
Izrael je na barvni lestvici potovalnih nasvetov slovenskega ministrstva za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) obarvan z rdečo barvo, kar pomeni najvišjo stopnjo previdnosti.
Ministrstvo slovenskim državljanom iz varnostnih razlogov odsvetuje vsa potovanja v državo, ob tem pa pozdravlja dejstvo, da se je velik del državljanov ob upoštevanju nasvetov že varno vrnil v domovino, so odgovorili na vprašanje Svet24.
Iranska revolucionarna garda s ponudbo Evropi
Iranska revolucionarna garda je po poročanju iranskih državnih medijev namignila na eno možnost za delno sprostitev ladijskega prometa skozi Hormuško ožino.
Sporočili so namreč, da so pripravljeni vsaki evropski ali arabski državi, ki bi izgnala ameriške in izraelske veleposlanike, zagotoviti prosto plovbo skozi ožino.
Kot je znano, se je zaradi vojne povsem ustavil promet skozi ožino, kar je cene nafte pognalo v nebo, saj po tej poti na svetovne trge prispe kar približno petina svetovne nafte in utekočinjenega zemeljske plina.
Na obeh straneh ožine je trenutno zasidranih na stotine ladij, vključno z naftnimi tankerji. Ti vestno čakajo na kakršen koli znak, da bi lahko bila plovba skozi ožino varna.
Da v Trumpovi administraciji v primeru vojne na Bližnjem vzhodu vlada komunikacijski kaos, je znano, a v svojih izjavah niso najbolj konsistentni niti v Iranu. Iranski zunanji minister Abas Aragči je namreč trdi, da Iran ni kriv za zaprtje Hormuške ožine.
Avstralija podelila azil iranskim nogometašicam
Pet članic iranske ženske nogometne reprezentance, ki je v Avstraliji sodelovala na azijskem prvenstvu, je pobegnilo iz hotela in nato zaprosilo za azil. V domovini so jih namreč označili za izdajalke, ker niso hotele peti državne himne. V Avstraliji so zdaj igralkam odobrili humanitarne vize in lahko ostanejo v državi.
Svarijo pred "katastrofalnimi posledicami"
V savdskem Aramcu, največjem izvozniku nafte na svetu, so v torek opozorili, da bo ob nadaljnji blokadi Hormuške ožine za svetovne trge nafte "posledice katastrofalne."
Kot je poudaril izvršni direktor družbe Amin Nasser, blokada Hormuške ožine ne pomeni samo škode za ladijski in zavarovalniški sektor, temveč bo imelo to "drastičen verižni učinek" na letalski in avtomobilski sektor, kmetijstvo in druge industrije.
Po besedah Nasserja so globalne zaloge nafte najnižje v zadnjih petih letih, zaradi česar bo črpanje pospešeno, kar posledično pomeni, da je "kritično, da se prevoz skozi ožino nadaljuje."
Francija na Bližnji vzhod pošilja več kot deset bojnih ladij
Francoski predsednik Emmanuel Macron je v ponedeljek naznanil, da Francija z zavezniki pripravlja obrambno misijo, s katero bodo poskušali zagotoviti pretok nafte in plina skozi Hormuško ožino.
Macron, ki se je včeraj sprva mudil na Cipru, je nato obiskal francosko letalonosilko Charles de Gaulle. Slednja je ta konec tedna prispela v vzhodno Sredozemlje. "Ko je napaden Ciper, je napadena Evropa," je dejal po srečanju s predsednikom Cipra Nikosom Hristodulidesom.
Po poročanju tiskovne agencije Reuters bo Francija, ki se doslej v vojno v Iranu ni vmešavala, zdaj v regijo poslala več kot deset bojnih ladij, vključno z bojno skupino na čelu z letalonosilko.
Macrona je, kot kaže, k ukrepanju spodbudilo dogajanje na svetovnih trgih, zlasti v povezavi s cenami nafte. "Naš cilj je vzdrževati strogo obrambno držo, podpreti vse države, ki jih je v svojih povračilnih ukrepih napadel Iran," je med drugim dejal Macron, ki je dodal še, da je končno njihov cilj "zagotoviti svobodo plovbe in pomorsko varnost."
Trumpovo mencanje glede napada na dekliško šolo
Medtem ko drugi predstavniki Trumpove administracije na vprašanja o krvoločnem napadu na dekliško šolo v iranskem Minabu, v katerem naj bi umrlo 168 oseb, od tega 110 deklic, odgovarjajo previdno, da je namreč preiskava še v teku, Trump zadevo tolmači po svoje.
Trump je namreč v ponedeljek dejal, da je za napad odgovoren Iran. Ob tem je iz klobuka izvlekel izjavo, da tudi Iran poseduje rakete tomahawk, s katerimi ZDA najraje bombardirajo oddaljene tarče. Preiskava portala Bellingcat je namreč pokazala, da je na dekliško šolo priletela ravno raketa te vrste. Doslej vsi indici kažejo, da so za napad odgovorni Američani. Glede na dostopne podatke raket tomahawk ne poseduje niti Izrael, kaj šele Iran.
Trump je zaenkrat edini v svoji administraciji, ki je izrazil takšno mnenje. Ko so novinarji na to opomnili Trumpa, je tudi sam odvrnil, da zadeve ne pozna dovolj in da je preiskava še v teku. Dodal je, da je poročilo, kar koli bodo ugotovili, pripravljen sprejeti oziroma "z njim živeti."
Bližnjega vzhoda ne bo zapustil niti liter nafte
V iranski revolucionarni gardi so v torek poudarili, da ne bodo dopustili, da bi Bližnji vzhod zapustil »liter nafte,« dokler se nadaljujejo ameriško-izraelski napadi na njihovo državo. S tem so se odzvali na Trumpove obljube, da bodo Iran napadli še bolj silovito, če bo še naprej blokiral izvoz nafte iz zalivskih držav.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
