Da je pokrajina ob reki Muri še vedno na zemljevidu tihotapcev, ki begunce iz držav, predvsem Srbije in Hrvaške, kjer so ti ostali po strožjem nadzoru na balkanski migracijski poti in uvedbi mejne kontrole v Avstriji, spravljajo v njihovo ciljno državo v zahodni Evropi, kaže primer iz ponedeljka, ko so policisti prijelitri tujce, ki so na nedovoljen način prišli v našo državo.

Nelegalni prehodi meje so sicer po podatkih Policijske uprave Murska Sobota (PUMS) v običajnih okvirih in ne kličejo po dodatnih ukrepih. Boris Žibrat s PUMS pa ob tem ocenjuje, da število prebežnikov v zadnjih treh letih ni spremenilo varnostne ocene v pokrajini, po kateri v Pomurju še vedno živimo varno. Žibrat doda, da so pripravljeni na vse scenarije, tudi najbolj črne: »Gibanje nezakonitih migracij je zelo nepredvidljivo napovedovati, vendar glede na migracijske pritiske iz Azije in Afrike na Evropo lahko letos prav tako v manjšem ali večjem obsegu pričakujemo nadaljevanje nezakonitih migracij tudi na našem območju.«

##IMAGE-0##

Navadno begunci v državi, kjer so ostali po strožjem nadzoru na balkanski migracijski poti, sprva prosijo za azil, nato pa v času, ko traja postopek, iščejo priložnost, da bi prišli v svojo ciljno državo. Pričakovati je, da bodo tihotapci tujce, ki so kot begunci po zaprtju balkanske migracijske poti ostali ujeti v Srbiji in Hrvaški ter na Madžarskem, še naprej sprovajali čez slovensko mejo v za prebežnike ciljne evropske države.
Med begunsko krizo so sicer prvi begunci stopili na pomurska tla v noči na 19. september 2015, 198 so jih takrat nastanili v hali radgonskega sejmišča, v kateri je bil vse do srede januarja 2016 nastanitveni center za migrante. Mejo je v Gornji Radgoni v begunskem valu prečkalo 50 tisoč tujcev, državo Slovenijo pa pol milijona.