Trumpova nova tarča je iranski otok, cena nafte znova v nebo
Ameriški predsednik Donald Trump je potrdil padec iranskega režima in napovedal vojaško zasedbo otoka Harg, kar je povzročilo kaos na trgih.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Vojna v Iranu stopa v nov in še bolj nepredvidljiv teden, ameriški predsednik Donald Trump pa z najnovejšimi izjavami močno razburja mednarodno javnost.
V pogovoru na predsedniškem letalu Air Force One in v intervjuju za časnik Financial Times je namreč zatrdil, da so Združene države Amerike v Iranu že dosegle zamenjavo režima, obenem pa je presenetil z napovedjo, da bi lahko ameriška vojska enostavno zasedla strateško izjemno pomemben iranski otok Harg.
Te izjave prihajajo v trenutku, ko se na Bližnjem vzhodu zbirajo tisoči ameriških vojakov, cene nafte pa na svetovnih trgih znova strmo naraščajo.
"Režim je uničen, vsi so mrtvi"
Trump je po poročanju britanske medijske mreže BBC na krovu letala Air Force One novinarjem ponosno razlagal o domnevnem uspehu vojaške operacije.
Zatrjeval je, da so Združene države Amerike dejansko že dosegle zamenjavo režima v Iranu. Njegove besede so bile izjemno ostre in neposredne: "Imeli smo zamenjavo režima, če že pogledate, ker je bil en režim zdesetkan, uničen, vsi so mrtvi. Tudi naslednji režim je večinoma mrtev."
S tem se je ameriški predsednik navezoval na dejstvo, da je bilo v mesec dni trajajoči vojni ubitih več visokih iranskih voditeljev, vključno z vrhovnim voditeljem ajatolo Alijem Hamenejem, ki je po navedbah mreže BBC življenje izgubil že prvi dan spopadov, konec letošnjega februarja.
Trump je dodal, da se zdaj pogajajo s povsem novo skupino ljudi, in ocenil, da so ti "zelo razumni".
Kljub temu je njegovo zaupanje v diplomacijo precej omahljivo, saj je cinično pripomnil: "Z Iranom nikoli ne veš, ker se z njimi pogajamo, potem pa jih moramo razstreliti."
Tarča: otok Harg in iranska nafta
Še bolj pa odmevajo Trumpove izjave, podane v intervjuju za britanski časnik Financial Times.
Ameriški predsednik je odkrito priznal, da bi najraje preprosto "vzel nafto v Iranu", in ob tem neposredno omenil možnost zasedbe otoka Harg.
Ta majhen otok v Perzijskem zalivu predstavlja ključno žilo iranskega gospodarstva, saj se tam nahaja glavni naftni terminal, preko katerega Iran izvozi veliko večino svoje surove nafte.
"Morda bomo zavzeli otok Harg, morda pa ne. Imamo veliko možnosti," je dejal Trump in ob tem zavrnil opozorila tistih, ki takšni potezi nasprotujejo in ki jih je sam označil za "neumne".
Ko so ga novinarji povprašali o morebitni iranski obrambi otoka, je bil zelo samozavesten in je dejal, da Iran po njegovem mnenju tam sploh nima nobene obrambe, zato bi otok lahko "zelo enostavno" zavzeli.
Varnostni strokovnjak Mikey Kay je za mrežo BBC pojasnil, zakaj bi bil takšen korak strateško tako prelomen.
Otok Harg namreč predstavlja ekonomsko rešilno bilko Irana. Njegovo zavzetje ne bi le popolnoma zadušilo iranskega izvoza nafte, temveč bi Združenim državam Amerike omogočilo tudi vzpostavitev vojaške platforme za neposredne napade na iransko celino.
S tem bi hkrati močno oklestili prihodke iranske revolucionarne garde in močno omejili njihove zmožnosti za nadaljnje vojskovanje.
Ameriški vojaki na poti in iranske grožnje
Medtem ko Trump govori o enostavnih rešitvah in hitrih mirovnih dogovorih, se situacija na terenu nevarno zaostruje. V regijo je namreč prispelo dodatnih 3500 ameriških vojakov, med njimi so marinci, pričakujejo pa tudi prihod specialnih enot in padalcev.
Časnika Wall Street Journal in New York Times poročata, da Trumpova administracija preučuje celo drzen, a izjemno tvegan načrt za krajo tisoč funtov visoko obogatenega urana iz jedrskega obrata v Isfahanu, ki bi po navedbah novinarjev zahteval prisotnost ameriških vojakov globoko na iranskem ozemlju.
Na iranski strani pa ne kažejo znakov vdaje. Predsednik iranskega parlamenta Mohamed Bager Galibaf je ostro zavrnil kakršnokoli možnost predaje.
Trumpove besede o pogajanjih vidi zgolj kot dimno zaveso, za katero se v resnici skrivajo priprave na kopensko ofenzivo. Ameriški vojski je ob tem poslal povsem jasno opozorilo: iranske sile na njihove vojake že čakajo in ob prvem koraku na iranska tla jih bodo zasuli z ognjem.«
Iranska vojska pa je šla še korak dlje. Tiskovni predstavnik osrednjega poveljstva Hatam Al-Anbija, Ebrahim Zolfagari, je zagrozil, da bodo iranske sile kot povračilni ukrep neposredno ciljale "domove ameriških in izraelskih poveljnikov ter političnih uradnikov v regiji".
Posledice za globalno gospodarstvo
Ta stopnjevana napetost se že močno odraža na svetovnih trgih. Ko so se v ponedeljek zjutraj odprle azijske borze, so tečajni indeksi strmoglavili, cene nafte pa so poskočile.
Cena za sodček severnomorske nafte brent se je dvignila za skoraj tri odstotke in presegla vrednost 115 dolarjev. Kot opozarja mreža BBC, je to izjemen skok v primerjavi s časom pred začetkom vojne konec februarja, ko je cena znašala okoli 72 dolarjev za sodček.
Pakistan sicer ponuja posredovanje in napoveduje mirovna pogajanja v prihodnjih dneh, kar vzbuja nekaj upanja, a glede na nepopustljivo retoriko obeh vpletenih strani in kopičenje vojaških sil v Perzijskem zalivu, ostaja bližnja prihodnost regije in globalne stabilnosti izjemno negotova.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
