Profimedia

Neprestano iskanje odgovorov o enem najbolj analiziranih političnih atentatov 20. stoletja, umoru predsednika Johna F. Kennedyja leta 1963 v Dallasu, je dobilo nov zagon z objavo več kot 31.000 strani dokumentov iz Državnega arhiva.

Trump ukazal razkritje

Nova zbirka vladnih dokumentov je bila javnosti razkrita na ukaz predsednika Donalda Trumpa, ki je že pred tem napovedal, da bo vse Kennedyjeve dosjeje objavil brez cenzure. Trumpova odločitev je sprožila intenzivno pregledovanje dokumentov, ki je trajalo dolgo v noč in burne razprave znotraj pravosodnega ministrstva. Kljub temu strokovnjaki opozarjajo, da bo za razumevanje vsebine potrebnega še veliko časa.

Velik del dokumentov vsebuje imena in kodna imena, katerih pomen ni znan. Avtor Philip Shenon, ki je dolgo raziskoval atentat, je dejal, da na prvi pogled ni odkril ničesar, kar bi spremenilo dosedanje razumevanje dogodkov, a priznava, da bi lahko v poplavi dokumentov vseeno tičala kakšna pomembna nova informacija.

Profimedia

Trumpovo zanimanje za Kennedyjeve dosjeje sega že v čas njegove prve predsedniške kampanje, ko je tudi sam promoviral teorije zarote. Objava dokumentov sovpada z določili zakona iz leta 1992, ki je zahteval razkritje vseh zapisov v 25 letih, vendar predsedniku dovoljuje, da lahko nekatere dokumente zadrži zaradi nacionalne varnosti države.

Skrivnostni del zgodbe

Preberite še ...

Zdravje

Posledice dolgih čakalnih dob so zaskrbljujoče

Najbolj pričakovani deli objavljenih dokumentov se osredotočajo na vlogo CIA-e in njeno dolgoletno spremljanje Leeja Harveyja Oswalda pred atentatom. Raziskovalec Jefferson Morley je poudaril, da gre pri torkovi objavi za več kot 15.000 strani dokumentov, ki so bili sicer že objavljeni, a so doslej ostali delno ali v celoti cenzurirani. V prihodnje pričakujejo še dodatno objavo dokumentov FBI, ki bi lahko vsebovali ključne informacije o Oswaldovem času v Mexico Cityju. 

Profimedia

Ravno ta del zgodbe ostaja eden najbolj skrivnostnih. Znano je, da se je Oswald tik pred atentatom srečeval s kubanskimi in ruskimi agenti ter celo omenjal možnost atentata na Kennedyja. Strokovnjaki, kot sta Morley in Philip Shenon, upajo, da bodo zdaj odkrite, necenzurirane različice teh dokumentov pokazale, ali je Oswald pri svojih načrtih prejel spodbudo ali celo pomoč drugih oseb.

Če bi se izkazalo, da so CIA ali FBI vedeli več o Oswaldovih namerah, kot so doslej priznali, bi se ob javnem razkritju odprla nova vprašanja o tem, zakaj Washington ni pravočasno ukrepal. Po šestih desetletjih teorij zarot in nejasnosti bi to lahko pomenilo enega največjih pretresov v zgodovini ameriške politike.