Profimedia

Skupno je bilo s pomočjo njegovega semena spočetih najmanj 67 otrok po vsej Evropi. A je zdaj odjeknila vest, da dotični darovalec nosi redko mutacijo v genu TP53, ki povzroča raka.

Kruta resnica je priplavala na površje, ko sta se vsaka na svojo kliniko, na katerih so izvedli oploditev, obrnili dve družini. Zdravniki so v obeh družinah pri otroku diagnosticirali raka, ki je pogosto povezan z mutacijo v genu TP53. Pozneje so raka skupno diagnosticirali pri kar desetih otrocih, spočetih s pomočjo te sperme.

Zaradi dogajanja so svojo analizo izvedli v Evropski banki za darovanje sperme, ki je »sporno« seme zagotovila klinikam. Potrdili so, da darovalec sperme nosi mutacijo na zadevnem genu. Doslej so potrdili tudi, da to mutacijo nosi najmanj 23 otrok, spočetih s pomočjo te sperme. Gre za otroke iz osmih različnih držav, vsi pa so bili spočeti med letoma 2008 in 2015. V Evropski banki za darovanje sperme so ob tem poudarili, da leta 2008, ko je darovalec daroval seme, medicina še ni vedela, da je mutacija na tem genu povezana z večjim tveganjem za nastanek raka.

Afera je zdaj sprožila širšo razpravo o tem, da je treba na mednarodni ravni omejiti uporabo semena posameznega darovalca. »Potrebujemo evropsko omejitev glede števila rojstev ali družin na enega darovalca. Gre za nenormalno širjenje genetskih bolezni. Nima vsak moški 75 otrok po vsej Evropi,« je bila ostra Edwige Kasper, biologinja z univerzitetne bolnišnice v Rouenu. Kasper je primer predstavila na letni konferenci Evropskega društva za človeško genetiko v Milanu.

Družinam otrok, pri katerih so potrdili mutacijo na genu, so svetovali, naj otroke peljejo na temeljit pregled, ki vključuje magnetno resonančno slikanje celotnega telesa in tudi možganov. Prav tako jim svetujejo redne in poglobljene zdravstvene preglede zaradi povečane ogroženosti za razvoj rakavih bolezni.

Za britanski Guardian se je odzvala tiskovna predstavnica Evropske banke za darovanje sperme Julie Paulli Budtz. Dejala je, da jih je ta primer močno pretresel. Poudarila je, da so takrat pri darovalcu izvedli temeljite teste, a da »v človekovemu genskemu zapisu znanstveno preprosto ni mogoče odkriti mutacij, ki povzročajo bolezni, če ne veš, kaj iščeš.«