Profimedia

"Armenija in Azerbajdžan se zavezujeta, da bosta za vedno zaustavili spopade, odprli trgovino, potovanja in diplomatske odnose ter spoštovali obojestransko suverenost in ozemeljsko celovitost," je ob slovesnem podpisu deklaracije v Beli hiši novinarjem povedal Trump.

Alijev je dejal, da vzpostavljajo mir na Kavkazu, Pašinjan pa, da polagajo temelj za boljšo zgodbo, kot so jo imeli v preteklosti.

Trumpa bosta predlagala za Nobelovo nagrado za mir

Voditelja Armenije in Azerbajdžana sta tudi napovedala, da bosta Trumpa predlagala za Nobelovo nagrado za mir.

Pogajanja še niso zaključena

Poleg deklaracije sta Alijev in Pašinjan sklenila več bilateralnih sporazumov za sodelovanje na področju trgovine, energije in tehnologije.

Armenija je privolila v odprtje trgovinske poti Azerbajdžanu za neoviran dostop do avtonomne enklave na jugu Armenije Nahčivan in to pot so označili za "Trumpovo pot za mednarodni mir in blaginjo".

Vendar pa se bodo pogajanja o tej poti šele začela prihodnji teden, poroča nemška tiskovna agencija dpa, ki se sklicuje na visokega uradnika ameriške vlade.

Trump je dejal, da Armenija vstopa v ekskluzivno partnerstvo z ZDA za razvoj tega koridorja, ki se lahko podaljša do 99 let. Dejal je, da bodo pri razvoju infrastrukture sodelovala ameriška podjetja.

Projekt oživlja staro zamisel o tako imenovanem koridorju Zangezur, ki je že leta vir geopolitičnih napetosti, saj prečka armensko ozemlje in lahko moti neposredno kopensko povezavo med Iranom in Armenijo. Ameriški uradniki so dejali, da bodo uvedeni zaščitni ukrepi, ki bodo zagotovili uporabo poti brez konfliktov.

Trumpova pot naj bi bila po ocenah analitikov strateški poraz za dolgoletno zaščitnico Armenije Rusijo, poroča dpa.

Napetosti med Armenijo in Azerbajdžanom trajajo vse od razpada Sovjetske zveze

Državi sta se spopadali za armensko enklavo Gorski Karabah v Azerbajdžanu. Armenija je v 90. letih prejšnjega stoletja zasedla ozemlje, ki ga je Azerbajdžan leta 2023 osvojil nazaj in od tam je v Armenijo pobegnilo več kot 100.000 Armencev.

Podpis mirovnega sporazuma je bil načrtovan že nekaj časa, vendar pa po navedbah armenskih virov Alijev zahteva, da Erevan spremeni ustavo in opusti svoje zahteve do Karabaha. Da vsa vprašanja še niso rešena, je priznal tudi Trump, ki pa je dejal, da ko se ne bodo uspeli dogovoriti glede česa, ga bodo poklicali in problem bo rešen.

"Poraženci so tu Kitajska, Rusija in Iran"

Trump je odpravil omejitve glede vojaškega sodelovanja med ZDA in Azerbajdžanom, za kar se mu je Alijev zahvalil. Na vprašanje, kaj s petkovim dogovorom dobiva Armenija, pa je neimenovani uradnik Bele hiše za francosko tiskovno agencijo AFP povedal, da dobiva izjemno pomembnega strateškega trgovinskega partnerja ZDA. "Poraženci so tu Kitajska, Rusija in Iran," je dejal.

EU pozdravila podpis mirovnega sporazuma

EU pozdravlja podpis mirovnega sporazuma med Azerbajdžanom in Armenijo, sta v petek v skupni izjavi sporočila predsednik Evropskega sveta Antonio Costa in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.

Podpis izjave po besedah Coste in von der Leyen predstavlja pomemben napredek za Azerbajdžan in Armenijo. Kot sta poudarila, to odpira pot k trajnemu in vzdržnemu miru za obe državi ter za celotno regijo, obenem pa pomeni vrhunec večletnih prizadevanj EU.

Podpis mirovnega sporazuma sta pozdravila tudi Turčija in Iran

Ankara je sporazum označila za korak naprej proti trajnemu miru. "V času, ko se mednarodni konflikti in krize zaostrujejo, ta korak predstavlja izjemno pomemben razvoj za spodbujanje miru in stabilnosti v regiji," so v petek sporočili s turškega zunanjega ministrstva. Izpostavili so tudi, da cenijo prispevek ameriške administracije pri tem procesu.

Podpis sporazuma so pozdravili tudi z iranskega zunanjega ministrstva, kjer pa so obenem opozorili na nevarnost tujega vmešavanja, zlasti na svojih mejah z obema državama.