Deželna vlada, v kateri sta FPÖ in ÖVP, si je sprva prizadevala himno vpisati v deželno ustavo, a je njihov poskus maja spodletel, saj v deželnem parlamentu niso zbrali potrebne dvotretjinske večine. FPÖ in ÖVP imata namreč v 48-članskem parlamentu v Gradcu večino s 17 oziroma 13 poslanci, a ta za spremembo ustave ni zadostovala.

Stranki sta kmalu po spodletelem glasovanju vložili predlog za dopolnitev zakona o deželnih simbolih s sporno himno. Za sprejetje dopolnitve v parlamentu je zadostovala navadna večina, ki so jo zagotovili poslanci vladnih strank.

Himna je za Slovenijo sporna, ker v delu besedila, ki izvira iz 19. stoletja, opeva ozemlje avstrijske Štajerske, ki da se razteza do bregov Save in Drave, na območje današnje Slovenije. Do prizadevanj deželne vlade za uzakonitev himne so bile kritične organizacije slovenske manjšine v Avstriji, pa tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar in zunanja ministrica Tanja Fajon.

Deželna vlada sicer trdi, da želi z zapisom himne v zakon poudariti njen "simbolni pomen". Prav tako je v zakonsko dopolnilo dodala opombo, da vključitev himne ne predstavlja nikakršnih ozemeljskih teženj do Slovenije, pač pa da med drugim poudarja "skupno zgodovinsko dediščino".

Preberite še ...

Slovenija

Energetske spremembe, s katerimi zmagamo vsi

V opoziciji medtem uzakonitvi himne niso bili naklonjeni. "Tradicije imajo svoje mesto, vendar deželni zakoni niso igrišče za simbolno politiko," je denimo opozoril predstavnik stranke Neos Niko Swatek. "Dobro sosedstvo s Slovenijo (...) - to Štajercem koristi veliko bolj kot simbolična politika," je po poročanju časnika Kurier dejal še pred razpravo o zakonu.