Astronavti so se vrnili na Zemljo
Štirje astronavti so v kapsuli pristali v pacifiškem oceanu ob obali San Diega v petek zvečer, vsi v dobrem zdravstvenem stanju.
Vesoljsko plovilo je pristalo ob 15.05 po tem, ko je opravilo polet okoli Lune in se vrnilo v devetih dneh, eni uri in 32 minutah. Vesoljsko plovilo Orion je prepotovalo 1.117.659 km (694.481 milj), je sporočila Nasa.
Čeprav je komaj minil deveti dan, bo uradno zabeležena kot 10-dnevna misija, saj je bil dan vzleta obravnavan kot "prvi dan leta". Poveljnik Reid Wiseman, pilot Victor Glover in specialistka misije Christina Koch iz Nase ter Jeremy Hansen iz Kanadske vesoljske agencije so pravkar postali prvi ljudje, ki so odpotovali na Luno in se varno vrnili na Zemljo, po posadki Apolla 17 decembra 1970, je poročal Guardian.
Astronavti so se pridružili ekskluzivnemu klubu le 24 ljudi, ki so odpotovali na Luno in se varno vrnili na Zemljo. Ko se je kapsula Orion spustila pod 27.000 kilometrov od površja planeta, je Wiseman opisal Zemljo, ko se je pojavila na vidiku. "Ima čudovit moder odtenek. Čudovita je," je dejal.
Sean Quinn, vodja raziskovalnih zemeljskih sistemov pri Nasi, je povedal, da je prejel Wisemanov klic, medtem ko je čakal na začetek petkovega večernega brifinga: »Bilo je tako lepo slišati njegov glas, ko nam je povedal, da je z vso posadko vse v redu in da lahko rečemo, da smo opravili svojo misijo. Dosegli smo, kar smo si zadali.«
Vesoljska kapsula je v morju pristala s pomočjo treh padal, ki so upočasnila njeno pristajanje. Po varnostnem pregledu so člani posadke drug za drugim zapustili kapsulo, s helikopterjem so jih nato premestili na ladjo ameriške mornarice, kjer so opravili prve zdravniške preglede.
Wiseman je po pristanku sporočil, da so člani posadke pristanek dobro prestali in da so "stabilni", poročajo tuje tiskovne agencije.
Med pristankom do 38.400 kilometrov na uro
Pristanek je bil zapleten manever, med katerim je kapsula dosegla hitrost do približno 38.400 kilometrov na uro, kar je astronavte izpostavilo izjemnim fizičnim obremenitvam. Poseben ščit jih je zaščitil pred izjemno vročino, ki ji je bila kapsula izpostavljena med vstopom v Zemljino atmosfero. Komunikacija z nadzornim centrom je bila namerno prekinjena za približno šest minut, kapsula pa je nato pristala v Tihem oceanu, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Štiričlanska posadka se je s prve odprave proti Luni s človeško posadko po 50 letih vrnila po doživetju nepozabnih trenutkov, potem ko so se od Zemlje oddaljili dlje kot katerikoli človek doslej.
Končni cilj dolgoročna prisotnost na Luni
Med drugim so opazovali popoln Sončev mrk in delili osupljive fotografije, vključno s posnetkom Zemljinega "zahoda" v trenutku, ko se naš planet spusti pod Lunino obzorje.
Končni cilj programa Artemis, v okviru katerega je ameriška vesoljska agencija Nasa leta 2022 že uspešno izvedla poskusni polet okrog Lune brez posadke z misijo Artemis 1, je vzpostaviti dolgoročno prisotnost na Luni kot odskočno desko za raziskovanje Marsa.
Misiji Artemis 2 bo namreč sledila misija Artemis 3, ki bo namenjena testu priključitve pristajalnega modula, nato naj bi astronavti v okviru misij Artemis 4 in 5 tudi pristali na Luni, kar želijo izvesti do konca leta 2028.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.