Študiji, objavljeni v reviji Nature, navajata, da aprilski potres z magnitudo 8,1, ki je stresel mesto Iquique in terjal šest smrtnih žrtev, po vsej verjetnosti ni bil pričakovani "veliki" potres. Znanstveniki že dolgo spremljajo dogajanje na območju podrivanja na severu Čila, kjer se oceanska plošča podriva pod južnoameriško celino za povprečno sedem centimetrov na leto. Na takšnih območjih so siloviti potresi pogosti.
Leta 1877 se je ob potresu z magnitudo od 8,6 do 8,8 prelomilo skoraj 500 kilometrov severnočilske prelomnice. Ob potresu 1. aprila letos pa se je prelomil le del t. i. potresne vrzeli - odseka prelomnice, kjer so v preteklosti že bili potresi, a že dlje časa ni bil potresno dejaven. "Naši rezultati nakazujejo, da to ni bil potres, ki smo ga pričakovali," so zapisali avtorji študije, ki je nastala pod vodstvom Gavina Hayesa z ameriškega geološkega inštituta. Kot poudarjajo, se veliki deli severnočilskega območja podrivanja niso prelomili že skoraj 150 let, tako da se bo v prihodnosti velik potres zgodil južno od letošnjega potresa, morda pa tudi severno.

Takšni potresi običajno sprožijo tudi cunami.

Po ocenah znanstvenikov se je ob tem stiku tektonskih plošč nabralo dovolj energije za potres z magnitudo do 9. V drugi študiji znanstveniki navajajo, da se je ob aprilskem potresu prelomila približno tretjina severnočilske potresne vrzeli, ostali odseki pa zdaj predstavljajo povečano potresno nevarnost. Po njihovih ocenah bi lahko območje v prihodnosti prizadel potres z magnitudo do 8,5.