Zlata mrzlica v vzhodni Evropi: Kje je Slovenija?
V času geopolitičnih in gospodarskih negotovosti se zlato uveljavlja kot pomembno sredstvo za zagotavljanje stabilnosti državnih financ.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
V vzhodni Evropi centralne banke nekaterih držav intenzivno povečujejo svoje zlate rezerve. Najbolj izstopa Poljska, ki načrtuje povečanje svojih zlatih rezerv s 550 ton na 700 ton. Poljske zlate rezerve so že danes večje od rezerv Evropske centralne banke (ECB), ki si lasti 506 ton zlata.
Poljska bi se s 700 tonami zlatih rezerv prebila med top deset; ZDA (8133 ton), Nemčijo (3350), Italijo (2451), Francijo (2437), Rusijo (2329), Kitajsko (2303), Indijo (880), Japonsko (845), Turčijo (641) in Nizozemsko (612).
Madžarska centralna banka je od leta 2018 povečala svoje zlate rezerve s treh na 110 ton in je s tem za Poljsko druga največja imentica zlatih rezerv v vzhodni Evropi. Sledijo Romunija, (104 tone), Češka (72), Srbija (51), Bolgarija (43) in Slovaška (31).
Banka Slovenije lani kupila tono zlata
V primerjavi z omenjenimi ima Slovenija relativno malo zlata. V Banki Slovenije so imeli 31. decembra 2025 v svojih mednarodnih denarnih rezervah 4,22 tone zlata v vrednosti 498 milijonov evrov, kar je 1,05 tone več kot 31. decembra 2024, so pojasnili. Gre za monetarno zlato v obliki zlatih palic standardne oblike ("good delivery"), ki imajo določeno težo, med 350 in 430 unč, in 99,5 odstotno čistost.
Ali je ta količina dovolj, da bi v primeru geopolitične ali finančne turbulence dejansko zaščitila državo? Če bi imela Slovenija v rezervah več zlata, kako bi to vplivalo na našo finančno sliko v času, ko zlato dosega rekordne vrednosti? Kako centralne banke sploh ocenjujejo, koliko zlata je "zadostno" za krizne situacije? Ali obstajajo kakšni mednarodni standardi ali so to bolj strateške odločitve posameznih držav?
"Naših odločitev v zvezi z zlatimi rezervami ne moremo komentirati. Upravljanje s finančnimi naložbami v zlatu je del dolgoročne naložbene strategije Banke Slovenije, ki jo določajo Svet Banke Slovenije in njegovi organi, izvajajo pa pristojne strokovne službe. Cilj dolgoročne naložbene strategije je srednjeročno prispevati h krepitvi kapitala Banke Slovenije, s čimer prispevamo k zagotavljanju finančne neodvisnosti pri izpolnjevanju centralnobančnih nalog," so pojasnili v Banki Slovenije.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
