Zimska nega balkonskih in sredozemskih rastlin v prezimovališčih
Ob napovedanem mrazu je pravilna nega prezimujočih rastlin ključna. Preverite, kako pozimi skrbeti za balkonske in sredozemske rastline v zaprtih prostorih.
Balkonske in sredozemske rastline v zimskem času običajno združimo v domača »prezimovališča« in zanje skrbimo po podobnih načelih. A kljub navidezni podobnosti imajo te rastline različen izvor in posledično tudi različne potrebe, ki jih je pozimi smiselno upoštevati. Prav v obdobjih, ko se zunaj obetajo zelo nizke temperature, se razlike med njimi še izraziteje pokažejo.
PREBERITE TUDI:
Različni izvor, različne zahteve
Večina klasičnih balkonskih rastlin izvira iz zelo toplih, pogosto tropskih ali subtropskih območij. Pozimi zato potrebujejo nekoliko višje temperature, tudi kadar mirujejo. Sredozemske rastline, ki jih pogosto gojimo v čebrih in večjih loncih, pa so prilagojene milejšim zimam z nižjimi temperaturami in krajšimi dnevi. Prav zaradi tega lahko v hladnejšem prezimovališču preživijo brez večjih težav.
Odpadanje listov pri sredozemskih rastlinah je normalen pojav
Pomanjkanje svetlobe pri sredozemskih rastlinah pogosto povzroči delno ali celo popolno odmetavanje listov. To je normalen odziv na zimske razmere in ne pomeni, da je z rastlino kaj narobe. Spomladi, ko se svetloba in temperature zvišajo, se listi ob ustrezni oskrbi znova obrastejo.
Ko sredozemske rastline pozimi izgubljajo liste, je skušnjava, da bi jih obilneje zalili, velika. A ravno to je ena pogostejših napak pri prezimovanju. Odmetavanje listja ni znak pomanjkanja vode, temveč posledica mirovanja in slabše osvetlitve. Prekomerno zalivanje v tem času praviloma stanje še poslabša in lahko vodi v gnitje korenin.
Ker sredozemske rastline prenesejo nižje temperature, jih je smiselno prezimovati v prostorih, kjer se temperatura zraka giblje le nekaj stopinj nad lediščem. Tak prostor je mogoče tudi dlje časa zračiti, kar zmanjša nevarnost za razvoj bolezni.
Zalivanje in higiena v prezimovališču
Za balkonske in sredozemske rastline velja glede zalivanja skupno pravilo zmernosti. V prezimovališčih jih zalivamo le občasno in zelo previdno. Zemeljska gruda se ne sme povsem izsušiti, hkrati pa ne sme biti stalno mokra. Voda v podstavkih cvetličnih lončkov ne sme zastajati, saj to hitro vodi v propad korenin.
Ker so rastline v mirovanju, jih pozimi ne gnojimo. Veliko pomembnejša od gnojenja je redna higiena. Odpadlo ali obolelo listje sproti odstranjujemo, saj predstavlja idealno okolje za razvoj bolezni in škodljivcev. Vsaj enkrat na teden je priporočljiv natančen pregled rastlin, da morebitne težave opazimo dovolj zgodaj in pravočasno ukrepamo.
Kaj pa, če so rastline v neogrevanem prostoru?
Mnogi rastline prezimujejo v garažah, kleteh, vrtnih lopah ali rastlinjakih brez ogrevanja. V takih prostorih je ključno spremljanje vremenske napovedi. Če se obetajo daljša obdobja hudega mraza, moramo poskrbeti za dodatno zaščito. Lončke lahko dvignemo od tal, jih ovijemo z izolacijskim materialom ali začasno prestavimo bližje notranjim stenam prostora, kjer so temperaturna nihanja manjša.
Ob zelo nizkih temperaturah je pomembno tudi, da rastlin ne zalivamo tik pred mrazom. Vlažen substrat se hitreje ohladi in lahko povzroči poškodbe korenin. Zalivanje naj bo v takih razmerah res minimalno in prilagojeno temperaturam v prostoru.
Prezračevanje – tudi pozimi nujno
Čeprav se pozimi zdi logično, da rastline zapremo v topel in zaprt prostor, moramo vseeno poskrbeti za redno zračenje. Prezračevanje ima več pomembnih funkcij, ki skupaj ustvarjajo stabilne in varne razmere za prezimovanje.
V zaprtih prostorih se namreč vlaga hitro kopiči. Rastline sicer pozimi porabijo manj vode, vendar še vedno oddajajo vlago skozi liste in substrat. Brez rednega dovajanja svežega zraka se zračna vlaga poveča do te mere, da ustvarja idealne pogoje za razvoj glivičnih bolezni, kot so siva plesen in različne gnilobe. Prav te bolezni so v prezimovališčih pogostejši problem kot sam mraz.
Stalna, vlažna in postana klima je ugodna tudi za prezimujoče škodljivce. Pršice, uši, kaparji in druge nadloge se v zaprtih prostorih brez zračenja lažje razmnožujejo, saj nimajo naravnih zaviralnih dejavnikov. S prezračevanjem okolje zanje postane manj stabilno, rastline pa odpornejše. Rastline, ki prezimujejo v zračnem, a hladnem prostoru, običajno vstopijo v pomlad v precej boljši kondiciji.
Zračenje seveda ne pomeni dolgotrajnega odpiranja oken v mrazu. Izvajamo ga le v toplejših, sončnih dneh, ko so zunanje temperature najvišje. Kratek zračni prepih sredi dneva je za rastline bistveno manj stresen kot večmesečno bivanje v zatohlem in vlažnem prostoru. Običajno zadostuje ura zračenja med dvanajsto in tretjo uro popoldan.
Ker je pozimi hitro mogoče pozabiti odprto okno, si lahko pomagamo s preprostim trikom. Budilko ali opomnik nastavimo na čas, ko je treba okno zapreti, in jo postavimo v prostor, kjer se zadržujemo. Tako zagotovimo svež zrak brez tveganja, da bi rastline po nepotrebnem izpostavili mrazu.
