##IMAGE-3043254##

Korona. To je tema zadnjih nekaj mesecev. Obup. Prižgem televizijo - na vsakem kanalu govorijo o koroni. Prižgem računalnik - novice samo o koroni. Grem na socialna omrežja - korona. Povsod samo korona. Zakaj? Ljudje živimo v strahu. Ne vemo, kaj lahko pričakujemo jutri.

Ko je bilo prvega vala konec, smo že mislili, da je korona mimo in da smo rešeni. Ampak glej ga zlomka. Prišel je drugi val. Vedo tudi že, da bo tretji val. Moje osebno mnenje je, da je ta virus umeten. Po mojem tako mislijo tudi ostali. O koroni je veliko teorij zarot. Sploh ne vem več, v kaj bi verjela. Vsa ta situacija mi je čisto zmešala misli. Jaz samo upam, da se vse to čimprej konča.

Šola. Kako je zdaj s šolo? Pouk poteka na daljavo. Nekateri učenci so veseli, da imamo pouk od doma. Meni pa to ni prav nič všeč. V šoli večina učencev zelo veliko odnese od razlage. Med njimi sem tudi jaz. Veliko bolje mi je, če smo v šoli, kakor pa če imamo pouk v tej obliki kot sedaj. Na srečo imamo zdaj vsaj vsako uro videokonference z razlago. Spomladi tega ni bilo. Bili so samo določeni predmeti po zoomu. In učenci smo od tega pridobili zelo malo znanja. Tudi bratje/sestre in pa starši so bili veliko bolj obremenjeni, ker so nam morali razložiti snov, če je nismo razumeli. Meni je v takih situacijah na pomoč priskočil brat. Moramo pa si zamisliti, kako je bilo učencem, ki so edinci in jim starši niso mogli pomagati, ker so sami že pozabili snov iz šole. Sedaj pa poteka zoom za vsako uro. Tako je bolje. Srečni smo lahko, da so nam to omogočili.

Vlada. Kaj se mi zdi o ukrepih vlade? O tem pa bi lahko razpravljali dneve in noči. Če povem na kratko, se mi zdi prav, da poskušajo skrbeti za naše zdravje. Ni pa mi všeč, da moramo po novem nositi maske tudi na prostem. Razumem, da naj bi bilo tako bolje. Ampak ko grem na prosto, ko grem na sprehod do bližnjega kraja ali pa ko grem kolesarit, grem ravno zato, da se naužijem svežega zraka. Prej sem imela veliko odprtih smeri. Šla sem lahko v kateri koli kraj, da bi se sprostila, pozabila na skrbi in si vzela čas zase. Danes pa je vse drugače. Realnost pa je seveda taka in s tem se bomo morali sprijazniti.

Zajezitev. Kaj lahko jaz storim za zajezitev virusa? Poskušam se čimbolj držati vseh navodil vlade. V teh časih najraje čas preživljam doma in čim manj hodim izven domačega okolja. Tako se počutim najbolj varno. Seveda grem tudi kdaj izven domačega okolja. Ampak takrat poskrbim, da imam ustrezno zaščito.

Moje želje? Želim si, da se to čimprej vse konča in da bi končno lahko spet zaživeli normalno življenje. Seveda si tako kot vsak posameznik želim, da se ne okuži kdo od mojih bližnjih in da se ne okužim jaz. Moja naslednja želja bo marsikomu stopila v nos. Ampak želim si nazaj v šolo, pa če se še tako bizarno sliši. Rada bi normalno razlago. In rada bi se spet vsak dan družila s svojimi sošolci in se zabavala. Doma pa je tako pusto. Vsak ima svoje delo in vsak se ukvarja s sabo.Komaj čakam, da pridejo dnevi, ko se družina zbere in se skupaj zabavamo. Opravjamo družinska dela, skupaj gledamo serije itd.

Kako pa je z zdravstvom? Na to vprašanje pozabi zelo veliko ljudi. Zavedati se moramo, da je tudi zdravstvu v tej situaciji težko. Za nas se daje iz svoje kože, samo da bi za nas naredili najbolje.

Za zaključek pa naj povem, da me spreleti srh, ko pomislim, da službe nekaterih ljudi visijo na nitkah. Strah me je za ljudi, ki bodo postali brezposelni. Prišlo bo do krize. Ne bomo imeli hrane in nasploh ne bomo imeli življenja, kot smo ga imeli prej. Počasi se začenjamo zavedati, v kakšnem raju smo živeli v primerjavi z danes. Nikoli ne veš, kaj te jutri doleti. Uživaj vsak dan, kakor da je tvoj zadnji dan. Drži se ukrepov in poskrbi za svoje zdravje in za zdravje ljudi, ki so okoli tebe. Usoda je v tvojih rokah.