S.R.

Javno pismo je podpisalo več kot 600 strokovnjakov, občanov, predstavnikov civilne družbe in več kot 60 društev, med njimi tudi vse glavne strokovne arhitekturno-urbanistične in pokrajinsko-arhitekturne institucije, je na današnji novinarski konferenci na Trnovskem mostu v Ljubljani poudaril Izidor Ostan Ožbolt iz iniciative Mladi za podnebno pravičnost. Obsežna podpora odraža nujnost ukrepanja, je dodal.

Odločevalci po mnenju predstavnice iniciative Protestival Sanje Fidler ne razumejo vloge in pomena dreves v času zaostrovanja podnebne krize. "Danes se ljudje že dobro zavedamo, da drevesa niso zgolj okras, ampak so naša zaščita pred ekstremno vročino, onesnaženim zrakom, erozijo, poplavami in so dom nekaterih živali," je izpostavila.

Krajinska arhitekta z Inštituta za politike prostora Maja Simoneti je ob tem izpostavila, da so javne zelene površine, kot so parki, ozelenjene ulice in drevoredi, bistvenega pomena za kakovost bivanja, za zdravje, dobro počutje, varstvo okolja in ohranjanje narave v naseljih, pa tudi za blaženje vzrokov in posledic podnebnih sprememb. "Že samo eno drevo lokalno lahko bistveno izboljša pogoje za življenje," je dodala.

Ekosistemske koristi dreves po mnenju Simoneti dokazano prinašajo več vrednosti kot stroškov vzdrževanja. Po njenih ocenah razmere v upravljanju in vzdrževanju javnih površin v Sloveniji niso ustrezne, ampak so v nasprotju z mednarodno prakso, priporočili stroke na različnih področjih, skupno evropsko politiko in priporočili organizacij, kot so Svetovna zdravstvena organizacija in Združeni narodi.

V javno pismo vključili štiri zahteve

V javno pismo so tako vključili štiri zahteve, kot prvo pa so izpostavili pripravo enotnih pravil za strokovno ravnanje z drevesi v naseljih, tako da bi bila vsa sajena in vzdrževana po enakih standardih. Menijo, da morajo pristojne institucije voditi evidence dreves in odločati o vsakem drevesu na javni ali zasebni površini.

Evidenca je pomembna, ker omogoča dolgoročno in načrtno upravljanje z drevesi ter pravočasno in predvsem preventivno ukrepanje, ko je to potrebno, je pojasnila krajinska arhitektka Jana Kozamernik. V Sloveniji te evidence pogosto niso ažurne ali pa jih občine niti ne vodijo.

Prisotni so poudarili tudi, da mora pristojno ministrstvo za uveljavitev smernic v praksi občinam in drugim institucijam zagotoviti strokovno pomoč in zadostna finančna sredstva. Od stroke zahtevajo pripravo usmeritev za občane, ki želijo pomagati pri skrbi za drevesa v naseljih.

S.R.

Prav tako pričakujejo pripravo nacionalnih smernic za rabo vode v izrednih razmerah, saj je zalivanje dreves treba določiti kot prioritetno. V času podnebne krize namreč pričakujejo vse več redukcij vode. V tej luči predlagajo dogovor o dobavi vode tudi z Gasilsko zvezo Slovenije, gasilskimi društvi in drugimi akterji.

Želijo si še vzpostavitve strokovne skupine, ki bi bila pristojna tudi za posodabljanje zakonodaje, za pomoč občinam, občanom in bi ukrepala v primeru večjih kršitev. Pristojno ministrstvo bi moralo skupini zagotoviti zadostna sredstva in tudi pravnoformalne pristojnosti, so dodali.

Arhitekt Arne Vehovar od države pričakuje hiter odziv in začetek odprtega procesa priprave predpisa ob ustrezni vključitvi zlasti strokovne javnosti.

Glede na izraženo podporo v iniciativah ne vidijo razloga za neukrepanje. "Če rezultata ne bo, bomo boj morali nadaljevati preko javnih konferenc in s tem, da bomo dobro premislili, koga voliti," je sklenil Ostan Ožbolt.