Zakaj je Zeleni Jurij zamujal v Belo krajino?
Prošel je prošel pisani vuzem, došel je došel, zeleni Juraj. Donesel je, donesel, pedenj dugu travicu, lakat dugu mladicu … poje jurjevska pesem. Nekoč so prihod Zelenega Jurija praznovali povsod po Sloveniji, danes je ta običaj še vedno živ le v Beli krajini, pa tudi tam ne povsod.
Ker je 24. aprila navadno že visoka pomlad, pesem tudi poje, da je trava že pedenj visoka in so mladice na trsih za laket dolge.
Sicer pa Jurjevo praznujejo na Hrvaškem in Koroškem že 23. aprila; pravoslavni pa 6. maja. Zakaj ga v Beli krajini praznujemo dan pozneje kot sosedje Hrvati, razloži legenda: "Jurij je prijezdil na konju in prinašal pomlad. Prišel je do Kolpe, ki je zaradi pomladnega deževja narasla in je s konjem ni mogel prebrodi. Brodar ga ni hotel prepeljati brez plačila, zato je moral oddelati en dan dnine pri njem - in je tako prinesle pomlad v Belo krajino in na Kranjsko dan pozneje." Obstaja tudi uradna verzija razloga teh razlik: - meja oglejske patriarhije - a je ta preveč tehnična in pri takšni legendi ni sprejemljiva.
Jurjevo je pomladni praznik krščanskega svetnika sv. Jurija, ki je poznan po tem, da ubije zmaja. Starejše izročilo pozna zelenega Jurija, ki je bil v predkrščnski religiji Evropejcev praznik začetka pomladi. Med starimi Slovani je Jurij nadomestil pomembno pomladno božanstvo - Jarila.
V Beli krajini in na celotnem Balkanu je bilo jurjevo, poleg kresne noči, (23. junij), eden najpomembnejših tradicionalnih letnih praznikov. Za pastirje je bil to glavni letni praznik, saj so na ta dan prvič gnali živino na pašo (danes menimo, da je to za pravilno rabo travinja prepozno).
Hrvaški etnolog Vitomir Belaj je na podlagi primerjalne metode slovanskih in baltskih ljudskih pesmi rekonstruiral zelenega Jurija kot božanstvo, ki se pojavlja skozi celo koledarsko leto: za zimski solsticij - božič, se Jurij rodi, nakar ga ugrabijo Velesovi koledniki in ga odpeljejo v svet mrtvih, kjer ostane do pomladi. Na jurjevo se vrne na "naš" svet in s seboj prinese pomlad. Spozna svojo sestro Maro, s katero se pod imenom Ivan Kupalo (Kresnik) poroči na kresno noč, 23. 6. (poletni sončni obrat). Kasneje Maro prevara, zato ga njeni bratje ubijejo. Zadnjič naj bi se Jurij pojavil na večer pred božičem, ko ga v prispodobi klasja vržejo na ogenj. Naslednji dan se ponovno rodi in odide na svojo letno pot.
V Adlešičih pa praznujejo Zelenega Jurija tako, da skupina (jurjaši) hodi od hiše do hiše in vodi v zelenje odetega fantiča, pred hišnimi durmi zapoje jurjevsko pesem in družini izroči zeleno brezovo vejico, ki varuje dom, družino, živino in pridelek na polju. Gospodinja pa obdari jurjaše z jajci in denarjem, gospodar ponudi pijačo. Če se družina na petje ne bi odzvala in izročila vsaj simboličen dar, bi to prineslo hiši veliko nesrečo, če pa ljudi ni doma (kar je zelo redko, saj Zelenega Jureta vsi težko pričakujejo) pa jurjaši sami zataknejo brezovo kitico za podboj in sreča je zagotovljena.
V petek so Adlešičane obiskali osnovnošolci v spremstvu učiteljic, ki so letos prvi vodili Zelenega Jurija in trosili pomlad ter bili za to bogato nagrajeni.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
