T. J. G.

##IMAGE-2282798##

Dolenjski Romi so bili doslej številčneje vključeni predvsem v javna dela, njihovo hitrejše vključevanje v družbo pa omogoča tudi opravljanje družbeno koristnega dela kot izvrševanja nadomestne kazni. Če bi bilo tega več, bi prispevalo k odpravljanju predsodkov na obeh straneh družbe, je ocenila novomeška romska svetnica Dušica Balažek.

Po besedah Balažkove bi Romi z družbeno koristnim delom kot nadomestno kaznijo za manjše prekrške pokazali svojo odgovornost. Hkrati bi spoznali, da morajo, da bi bili lažje sprejeti, tudi sami prispevati.

Ukrepe v tej smeri pričakuje od nove strategije reševanja romske tematike v Mestni občini Novo mesto, ki v sodelovanju s tamkajšnjim Centrom za socialno delo predvideva ustanovitev službe za opravljanje programov v splošno korist, je dodala.

Romi bi se tako lažje vključili v lokalno skupnost in hitreje socializirali, družbeno koristno delo pa bi bilo med drugim v prid njihovi splošni razgledanosti. Zaradi njihovega pozitivnega zgleda bi tudi večinsko prebivalstvo lažje opustilo marsikakšen stereotip in predsodek, ki ga ima glede romske skupnosti, je prepričana Balažkova.

Stanko Baluh z urada za narodnosti pa meni, da bi opravljanje družbeno koristnega dela kot izvrševanja nadomestne kazni v primeru romske skupnosti lahko bolje razvijali tudi v Sloveniji oz. na Dolenjskem. Omenjeni ukrep civilno-družbenega dela bi pripomogel k hitrejšemu vključevanju Romov v družbo, je dejal.

Prinesel bi pozitiven korak k temu, da bi večinsko prebivalstvo začelo na romsko skupnost gledati celoviteje in bi Rome spoznalo kot skupnost, ki želi s svojimi dobrimi deli delovati v družbeno korist in je sprejemljiva za večinsko družbo, je poudaril.

Hkrati bi bilo tovrstno delo zgled tudi za Rome, ki bi tako dokazovali svojo pripravljenost za večjo integracijo. Obe strani bi se tako hitreje znebili svojih pomislekov in predsodkov. V smeri, da bi s svojim prispevkom delovali v družbeno korist in bili zato v družbo bolje vključeni, razmišljajo tudi prekmurski Romi, je Baluh povedal za STA.

Po podatkih Centra za socialno delo Novo mesto je bilo na območju njihovega in centrov za socialno delo v Črnomlju, Metliki in Trebnjem na družbeno koristno delo lani napotenih nekaj manj kot 500 posameznikov, po njihovih ocenah pa je bilo med njimi približno tretjina Romov.

Za slednje sicer težko najdejo ustrezno delo, ker se izvajalske organizacije zaradi različnih razlogov izogibajo sodelovanju z njimi. Svojo kazen je na tak način v zadnjih treh letih v celoti odslužilo približno 13 odstotkov nanjo napotenih novomeških Romov, je Jerca Matoš z novomeškega centra za socialno delo navedla za STA.