Obilnih padavin, ki so predvsem v severnem delu države povzročile poplave, še zdaleč ni konec, smo nekje na sredini padavinskega dogodka, je opozoril meteorolog Brane Gregorčič z Arsa. Glavnina najmočnejših nalivov se bo selila na jugovzhod države, nato ob hrvaški meji proti severovzhodu države. V 12 urah je sicer padlo rekordno veliko dežja.

"Vreme je šlo svojo pot," je na današnji novinarski konferenci dejal Gregorčič z Agencije RS za okolje (Arso). Količina padavin, ki je zapadla v 12 urah, je bila po njegovih besedah še večja od najbolj verjetnih scenarijev, ponekod je padlo tudi okoli 200 milimetrov padavin na kvadratni meter. Med drugim so jih toliko namerili na ljubljanskem letališču, kjer jih v zgodovini meritev toliko še niso izmerili.

Najmočnejše padavine so zajele predvsem predgorje Julijcev, območje Idrije, Gorenjsko, Koroško in Zgornjesavinjsko. Na teh območjih so tudi začeli poplavljati hudourniki in drugi vodotoki, Arso je zato zgodaj zjutraj opozorilno raven dvignil na najvišjo možno, rdečo.

"Padavinski dogodek zdajle še zdaleč ni končan, smo nekje na sredini. Nadaljeval se bo do jutrišnjega jutra, nalivi se bodo obnavljali. Verjetno tako intenzivnih, kot so bili v zadnjih 12 urah, vsaj v zahodnih krajih ne bo več, čeprav bodo tudi tam še naprej padavine," je napovedal Gregorič.

Močni nalivi se bodo postopno selili na jugovzhod Slovenije, predvsem na Kočevsko, ob Kolpo, Belo krajino in potem ob pasu blizu hrvaške meje proti severovzhodu, pa tudi proti savinjski regiji. Na teh območjih se bo situacija še zaostrovala, je opozoril hidrolog Janez Polajnar.

Ob tem bodo tudi na teh območjih naraščale in poplavljale Krka, njeni pritoki, Sava in pritoki Save v spodnjem toku, pa tudi reke na Štajerskem, na območju Slovenskih goric in celotno porečje Dravinje. Poplavljanje rek v večjem obsegu pričakujejo danes čez dan in zlasti v noči na soboto.

Padavinska voda, ki se je že stekla v rečne struge, se po Savi počasi pomika po proti hrvaški meji. Sava je v Tacnu oziroma v okolici Ljubljane dosegla enega največjih pretokov do zdaj, ta vodni val bo potoval proti Brežicam. Ob iztoku Save iz države pričakujejo rekordne vrednosti pretoka.

Narasla bo tudi reka Krka, prav tako Savinja, "ki je svoje razdejanje s pritoki že pustila v Zgornji Savinjski dolini". Ta vodni val se premika v spodnjo savinjsko dolino in bo v naslednjih urah povzročal težave v Celju, Laškem in ostalih krajih na tej poti.

Zaskrbljujoče stanje je tudi na reki Dravi. Kot je dejal Polajnar, so dobili informacijo iz Avstrije, da nameravajo še dodatno povečati pretok Drave na 1300 kubičnih metrov na sekundo na mejnem profilu, k temu pa moramo prišteti še lokalne pritoke v Sloveniji. Tako v spodnjem toku dolvodno od jeza Markovcev pričakujejo pretok Drave tudi preko 2000 kubičnih metrov na sekundo. "To je izredno veliko, že skorajda podobno tisti količini, kot je bila leta 2012," je dejal Polajnar. Prav tako poplavlja reka Mura, zaenkrat znotraj protipoplavnih nasipov.

Umirjanje razmer tako lahko pričakujemo šele v prihodnjih dneh. Kot je napovedal Gregorčič, bodo v soboto padavine slabele od zahoda, v noči na nedeljo bodo povsod ponehale. V nedeljo bo Slovenijo sicer prešel še en frontalni pas ploh in neviht, a takrat resnih posledic ne pričakujejo. "Čeprav smo pozorni, ker letos vsaka motnja povzroči rajši več nevšečnosti kot manj," je poudaril.

V ponedeljek, ko bodo še zadnje plohe, morda kakšna nevihta, se bo vreme ustalilo in bo sončno z razmeroma svežimi jutri.

Šestan: Marsikje dostop do prizadetih območij onemogočen, težave tudi z zvezami

Razmere, ki jih je za sabo pustila povodenj, so trenutno najhujše na Koroškem in v Zgornji Savinjski dolini. Nekateri kraji so odrezani od sveta, zaradi prekinjenih zvez je otežena tudi komunikacija, je na novinarski konferenci dejal poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan, ki je aktiviral državni načrt zaščite in reševanja ob poplavah.

Na Koroškem in v Zgornji Savinjski dolini z zemeljskimi ekipami pomaga Slovenska vojska (SV), a se ponekod še niso prebili na lokacije. Dostop na Koroško je otežen že pri Velenju, odneslo je most na Otiškem vrhu, ki je na glavni prometnici. Šestan je prosil inženirje slovenske vojske, naj pogledajo, če je možno vzpostaviti t. i. pontonski most.

V Zgornji Savinjski dolini pa so nedostopni kraji nad Mozirjem. Reševalne ekipe bodo morale počakati, da bo voda vsaj delno odtekla.

Medtem ljudi rešujejo s helikopterji, pomaga tudi policija. Iz zgornjesavinjskega kampa Menina so rešili več ljudi, ki so se pred poplavami umaknili na drevesa, med njimi je bil tudi otrok. Teren pregledujejo z dvema policijskima in tremi vojaškimi helikopterji, ki iščejo ljudi na strehah. "Pilot je k sreči domačin," je dejal Šestan.

Prav tako so na to območje prepeljali cisterno z gorivom, da se helikopter ne bo vračal na Brnik. A iskanje bo potekalo, dokler bodo vremenske razmere to omogočale, je opozoril. Ob tem imajo tudi veliko težav z radijskimi zvezami, saj padajo repetitorji, vsi uporabniki pa nimajo radijskih postaj. Slovenska vojska bo zato postavila komunikacijski center z zvezami, je dodal Šestan.

Policija je štabu civilne zaščite poročala o nekaj smrtnih žrtvah v gorah, a konkretnih informacij Šestan še nima.

Tudi v Celju in v Laškem so se že sprožile sirene. "Bojim se, da bomo dobili Kostanjevico, če se bodo vse te negativne stvari zložile skupaj," je dejal.

Težave z reševanjem so bile tudi na gorenjskem, v Tržiču, Škofji Loki. Tudi v Medvodah, Kamniku, Vodicah, Dobrovi - Polhovem Gradcu so težave podobne, pravi Šestan. Ponekod evakuirajo ljudi, težave so tudi s pitno vodo. Tudi tja so napotili ekipe slovenske vojske z mehanizacijo.

Težave poleg poplav povzročajo tudi zemeljski plazovi, ki ponekod ogrožajo hiše, še dodaja Šestan.

Da ima celotna država težave s prevoznostjo cest pa je dodal minister za obrambo Marjan Šarec, ki je pozval vse, ki nimajo nujnih poti, da ostanejo doma. "Vsaka prisotnost na cesti seveda še dodatno otežuje delo reševalnim ekipam, ki imajo že tako veliko težav, da se sploh prebijejo do lokacij, kjer je treba reševati," je dejal. Poškodovanih je tudi veliko mostov, v vodi je obtičalo veliko vozil.

"Ponoči in do jutra se je dobesedno reševalo življenja, zdaj se rešujejo druge stvari," je dejal. Na terenu je 250 vojakov z vso možno mehanizacijo, aktivirane so bile vse sile zaščite in reševanja, če ne bo šlo drugače, bodo reševali tudi s sanitetnimi oklepnimi vozili, je dejal Šarec.

Zaenkrat smo samozadostni, tudi opreme je v Rojah dovolj, je zagotovil Šarec. Regijski poveljniki civilne zaščite so zadolženi, da vsak na svojem ozemlju točno poznajo situacijo in vedo, kam je treba poslati pomoč. Je pa že govoril z evropskim komisarjem za krizno upravljanje Janezom Lenarčičem.

"Razmere so težavne, izjemno naporne, zato res pozivam vse ljudi, da spremljate obvestila, da se ne približujete vodotokom oziroma lokacijam, kjer se izvaja reševanje, da ne bo še kakšnih nepotrebnih žrtev," je pozval Šarec.

Dodano ob 14.20:

Vremenske ujme in poplave doslej, kot kaže, terjale tri smrtne žrtve

Vremenska ujma in katastrofalne poplave, ki so zajele celotno Slovenijo, so po doslej znanih podatkih, kot kaže, terjale tri smrtne žrtve. Na območju Kamnika je umrla državljanka Slovenije, v gorah na območju Kranja pa dva nizozemska državljana. Okoliščine smrti sicer še ugotavljajo, so potrdili na Generalni policijski upravi.

Na policiji okoliščine smrti še preiskujejo, se pa po doslej znanih podatkih nakazuje, da bi bile lahko za vse tri žrtve usodne poplave oziroma vremenske ujme.

"V Kamniku se nakazuje, da bi bila smrt lahko posledica poplav, v gorah pa se nakazuje, da je do smrti prišlo zaradi udara strele. Okoliščine smrti se še ugotavljajo," je poudarila Maja Adlešič Ciperle z Generalne policijske uprave.

O smrti državljanke Slovenije na območju Kamnika so bili policisti obveščeni danes zjutraj, v četrtek zvečer pa so bili obveščeni, da v gorah na območju Kranja pogrešajo dva tujca.

Več informacij bo na voljo, ko bodo policisti končali oglede, je še izpostavila Adlešič Ciperle.