Jure Klobčar

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

V pravni mreži so skupaj s pobudnikom Christianom Moejem, norveškim državljanom, ki v Ljubljani neprekinjeno živi že 28 let, na ustavno sodišče vložili pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 1. in 3. člena novele zakona o lokalnih volitvah. Menijo namreč, da ureditev med drugim krši načelo pravne države ter pobudnikovo pravico do osebnega dostojanstva in volilno pravico.

Oba člena zadevata ukinitev volilne pravice državljanov tretjih držav z dovoljenjem za stalno prebivanje v Sloveniji in prijavljenim stalnim prebivališčem na lokalnih volitvah. Moe ima denimo že 18 let dovoljenje za stalno prebivanje in ima v Ljubljani prijavljeno stalno prebivališče.

Nalepke in šport

Stevanović stopil v bran čistilkam in se še naprej prepira o kondiciji

»V lokalni skupnosti si je ustvaril dom, družino in socialne vezi ter bil kot njen stalni prebivalec neposredno podvržen odločitvam lokalnih oblasti, pri oblikovanju katerih je lahko kot del lokalne politične skupnosti tudi sodeloval,« so poudarili v pravni mreži, pri čemer so izpostavili, da je imel Moe do novele zakona, ki jo je sprejela vlada Janeza Janše, tudi aktivno volilno pravico na lokalni ravni. To je pred sprejetjem novele tudi vestno izvrševal, saj ima za pasom že pet lokalnih volitev in ljubljanski lokalni referendum.

»Čeprav sem norveški državljan, se v demokratični, pravni in socialni državi Sloveniji, konkretno v Mestni občini Ljubljana, kjer neprekinjeno prebivam že 24 let, počutim doma. Prav zato me skrbi, da je na kocki nekaj, kar sem doslej razumel kot samoumevno, zaupanje v to, da država spoštuje pravice ljudi in da jih ni mogoče čez noč arbitrarno odvzeti,« je na novinarski konferenci poudaril Moe.

Politika

Opozicija zahteva ustavno presojo odvzema volilne pravice tujcem

Moe je navrgel še, da se, če je mogoče tujcem »tako hitro in arbitrarno odvzeti osnovno politično pravico, ki so jo imeli skoraj četrt stoletja,« postavlja vprašanje, »kaj to pomeni za pravice drugih. Upam, da nam bo ustavno sodišče vrnilo zaupanje v pravno državo.«

Jure Klobčar

Kaj bo tokrat drugače, če kaj?

Kaj v pravni mreži odgovarjajo na pomisleke, da je zahtevo za oceno ustavnosti zadevnega dela novele na ustavno sodišče vložila že skupina opozicijskih poslancev, a je bila s predlogom za začasno zadržanje sprememb neuspešna? Ocenjujejo, da je vložitev »samostojne pobude bistvenega pomena,« saj odpira ustavnopravna vprašanja »z vidika posameznika, ki je bil z zakonsko spremembo neposredno prizadet, in opozarja na posledice, ki bodo zanj in za druge posameznike v primerljivem položaju nastale že z izvedbo letošnjih lokalnih volitev.«

Zakon o lokalnih volitvah

Ustavno sodišče odločilo, tujci tokrat ne bodo imeli pravice voliti

Ustavnemu sodišču zato predlagajo ponovno odločanje, ob tem pa posebej izpostavljajo »tehtanje posledic, ki bi nastale za neposredno prizadete posameznike,« kot je denimo Moe. V pravni mreži ocenjujejo še, da pravočasno postopanje ustavnega sodišča ne bi ogrozilo stabilnosti volilnega postopka kot takega. Zato predlagajo absolutno prednostno obravnavo še pred letošnjimi lokalnimi volitvami, in sicer najpozneje do 15. oktobra, ko poteče zadnji dan zbiranja podpisov podpore kandidaturam. Če to ne bo mogoče, pa najmanj do 30. oktobra, ko mora ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo za posamezno volišče sestaviti občinske volilne imenike za izvedbo glasovanja s podatki o volivcih v evidenci volilne pravice.

»Le začasno zadržanje izpodbijane ureditve ali pravočasna vsebinska odločitev Ustavnega sodišča pred letošnjimi novembrskimi volitvami bi lahko zagotovila, da bi pobudnik in drugi posamezniki v primerljivem položaju še imeli možnost uresničiti pravico, ki so jo nekateri neprekinjeno uživali skoraj četrt stoletja in ki jim je bila praktično čez noč odvzeta,« so poudarili.

Mirko Požar

Logarjeve Demokrate zapušča vidni član: »Vse to je bilo zaman«

Jure Klobčar

Novela je ogrozila načelo jasnosti in predvidljivosti poteka volitev

Da bližina volitev »ni okoliščina, ki bi obstajala neodvisno od zakonodajnega posega, temveč je tesno povezana z njegovim časom in načinom izvedbe, s katerima je zakonodajalec tako v času zakonodajnega postopka kot tudi po sprejemu zakona v bistveni meri ogrozil načelo jasnosti in predvidljivosti poteka volitev,« pa je prepričan pravni svetovalec pri Pravni mreži za varstvo demokracije Peter Podržaj. Po njegovem mnenju ne bi bilo ustrezno, da bi posledice tega nosili posamezniki, ki na potek relevantnih političnih dogodkov niso mogli vplivati.«

Kaja Gajšek, še ena pravna svetovalka pri pravni mreži, pa je opozorila, da je zakonodajalec pobudniku in drugim posameznikom v primerljivem položaju »le nekaj mesecev pred lokalnimi volitvami odvzel aktivno volilno pravico na lokalnih volitvah, ne da bi bila takšna sprememba v zakonodajnem postopku posebej utemeljena.« Tak poseg po njenih besedah ni pomemben zgolj z vidika volilne pravice, temveč tudi z vidika osebnega dostojanstva pobudnika. »

Kimberly Guilfoyle

Kdo je ameriška veleposlanica, ki lahko zruši katero koli vlado na Balkanu

To, da je zakonodajalec pravni okvir za izvedbo lokalnih volitev spremenil tik pred naslednjimi lokalnimi volitvami in določil, da se ureditev uporablja že na teh volitvah, pa je posebej problematično z vidika pravne varnosti in načela varstva zaupanja v pravo,« je zaključila.

Jure Klobčar