Jure Klobčar

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Ustavno sodišče je zavrnilo predlog Svobode, SD in Levice za začasno zadržanje spremembe zakona o lokalnih volitvah, s katero je DZ črtal volilno pravico državljanom tretjih držav, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji. Ti tako na lokalnih volitvah 15. novembra ne bodo imeli pravice voliti.

Poslanci SD, Svobode in Levice so prejšnji teden zahtevo s podpisi 40 poslancev vložili, ker menijo, da je novela zakona prebivalcem s stalnim bivališčem neutemeljeno in brez javne razprave odvzela aktivno volilno pravico. Zato so sodišču predlagali absolutno prednostno obravnavo in začasno zadržanje zakona.

Letošnji obeti

Po pospešku v prvem polletju Umar močno izboljšal napoved gospodarske rasti

Kot je ob vložitvi zahteve pojasnila poslanka SD Andreja Katič, je bila pravica tujcem priznana več kot dvajset let, zakonodajno gradivo pa ni izkazalo nobene javne koristi ali vsebovalo analiz o škodljivosti dosedanje ureditve, zaradi česar predlagajo zadržanje izvajanja.

Katič je opozorila še, da sprememba temeljne volilne zakonodaje tik pred volitvami krši mednarodne standarde in ustavo, zakon pa posega v načelo enakosti in določbo ustave, ki uresničevanje lokalne samouprave veže na prebivalce lokalne skupnosti.

Politika

Janša o preveč učiteljih in protestih, zabeljenih z iranskim denarjem

Štiri proti dva

Ustavno sodišče je zdaj presodilo, da niso izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. člena zakona o ustavnem sodišču. Ta določa, da sme sodišče do končne odločitve zadržati izvršitev zakona, če bi zaradi njegovega izvrševanja lahko nastale težko popravljive škodljive posledice. Sklep je sodišče sprejelo s šestimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovali sodnici Neža Kogovšek Šalamon in Barbara Kresal.

Sodišče bo moralo sedaj odločiti še o sami zahtevi za ustavno presojo omenjene spremembe zakona. O volilnih pravici tujcev na lokalnih volitvah pa se bodo izrekali tudi volivke in volivci. Na enem od treh posvetovalnih referendumov, ki bodo 11. oktobra, se bodo namreč opredelili tudi glede tega, ali so za to, da imajo na lokalnih volitvah pravico voliti državljani Slovenije ali druge države članice EU, ne pa tudi državljani tretjih držav.

Norovirus

Znan morebiten vir okužbe na ljubljanskih osnovnih šolah

Spremembam zakona sicer nasprotuje tudi več nevladnih organizacij, ki združujejo in zastopajo tujce v Sloveniji. V civilnih organizacijah so sprožili tudi pobudo za zakonodajni referendum in v DZ junija predali podpise za začetek referendumskega postopka. A so dan pred začetkom zbiranja 40.000 podpisov, ki bi se moralo začeti 1. septembra, od pobude odstopili. Novela zakona je tako po objavi v uradnem listu začela veljati 2. septembra.