Občine imajo težave z objavo predpisov, a dokler ta ni objavljen, ne velja
Izdajanje predpisov v uradnem listu se z marcem spreminja, občine pa imajo nemalo težav z uporabo novega ogrodja. A na usposabljanju doslej predstavniki le 110 občin.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
»Predpisi morajo biti objavljeni, preden začno veljati,« določa ustava. Objavljajo se praviloma v uradnem listu, predpisi lokalnih skupnosti se lahko tudi v uradnem glasilu. Za uradni list je osemdeset let skrbelo istoimensko javno podjetje, ki pa je s 1. marcem zaključilo njegovo izdajanje. To teče medtem nemoteno dalje in vsi akti so zdaj vsakodnevno objavljeni na Pravnem informacijskem sistemu RS (Pisrs).
Nov sistem prinaša kar nekaj sprememb, med drugim tudi jasnejšo določitev, kateri akti se objavljajo, jasnejše razmerje med predpisi in drugimi akti, praviloma pa bo v uradnem listu objavljenih manj aktov. Glavno vodilo nove ureditve je bilo prav doslednejše uresničevanje uvodoma omenjene ustavne določbe. A hkrati se spreminja tudi način objave, kar pa nekaterim, predvsem občinam, povzroča nemalo težav.
Sistem ne omogoča prenosa dokumentov
Če so občine svoje predpise prej preprosto poslale na Uradni list, kjer so poskrbeli za objavo, morajo zdaj za objavo poskrbeti same. Za pripravo elektronskih dokumentov imajo na voljo ogrodje Moped+, a v nekaterih občinah so ugotovili, da svojih aktov ne morejo vnesti v omenjeni sistem oziroma bi lahko to izpeljali le, če bi besedilo akta napisali oziroma natipkali na novo.
Da imajo težave, so nam potrdili tudi v največji občini, Mestni občini Ljubljana (MOL). »Težave se pojavljajo predvsem pri pooblastilih, saj sistem uporablja več nivojev pooblastil (priprava, potrjevanje, objava, krovna pooblastila), ki pa še niso vsa vzpostavljena,« so pojasnili.
»Prav tako sistem pri pripravi predpisov zaenkrat ne omogoča prenosa dokumentov v oblikah, ki jih uporabljamo v MOL pri pripravi predpisov (word, PDF), v zaledni sistem, obenem pa je MOL zavezana pripraviti akte za objavo v omenjeni aplikaciji, kar je pri obsežnih gradivih praktično nemogoče, ker se lahko v sistem prenaša (na primer kopira) samo posamezne elemente akta (člen, odstavek, alineja),« so še zapisali in dodali, da težave aktivno rešujejo s pripravljavci sistema.
Kot pojasnjujejo pristojni, je težava v tem, da se z obveznim vnosom strukturnih elementov predpisa, kot so pravna podlaga, naslov poglavje, člen, odstavek, točka alineja, kraj in datum sprejetja, evidenčna številka in podpisnik, poleg nomotehnične ustreznosti zapisov in enotnosti zagotavlja tudi strojna berljivost in dostopnost po zakonu o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij. Z obstoječimi dokumenti, kot so doc. in pdf. dokumenti, tega ne morejo zagotoviti.
Občine že prosile za nujni sestanek
S težavami so seznanjeni tudi v Skupnosti občin Slovenije. »Seznanjeni smo, da nekatere občine pri uporabi modularnega ogrodja Moped+ zaznavajo določene težave, predvsem tehnične narave, ki se pojavljajo pri objavi oziroma pripravi dokumentov,« so pojasnili na skupnosti občin. Kot dodajajo, jim občine posredujejo »različne povratne informacije, ki kažejo na potrebo po dodatni podpori in pojasnilih pri uporabi sistema«.
Zaradi navedenega so že zaprosili za nujni sestanek z ministrstvom za javno upravo in službo vlade za zakonodajo. »Pričakujemo, da bodo pristojni čim prej zagotovili ustrezno in ažurno pomoč uporabnikom ter tekoči prehod na nov sistem objavljanja pravnih aktov lokalnih skupnosti v uradnem listu,« so še dejali.
Služba za zakonodajo: mnogi niso seznanjeni z novo ureditvijo
V Službi vlade RS za zakonodajo, ki bdi nad objavljanjem predpisov v uradnem listu oziroma nad sistemom Pisrs, medtem ugotavljajo, da se velik del vprašanj, ki jih prejemajo, nanaša na dostop do informacijskega sistema in na urejanje pravic za delo v sistemu.
Kot dodajajo, mnogi uporabniki niso seznanjeni z novo ureditvijo, pa čeprav so z obveščanjem vseh lokalnih skupnosti, ne glede na to, ali objavljajo v uradnem listu ali v lokalnem glasilu, začeli takoj po sprejetju zakona. Hkrati je velik del vprašanj vsebinske narave, povezan s tolmačenjem člena zakona, v katerem je določeno, kaj vse se objavlja v uradnem listu in kaj ne.
V službi za zakonodajo še opažajo, da se nezanemarljiv delež podpore, ki jo nudijo, nanaša tudi na pojasnila, kateri akt je ustrezen za ureditev določene vsebine.
Doslej na usposabljanju predstavniki 110 občin
»V službi za zakonodajo zato v tem začetnem obdobju nudimo občinam bistveno širšo podporo, ki presega klasično uporabniško pomoč za delo z informacijskim sistemom,« pravijo skrbniki sistema.
Kot poudarjajo, je vidik priprave kakovostnih predpisov tudi na lokalni ravni izjemno pomemben. »Težko posplošujemo stanje na ravni vseh 212 občin, vendar pa so mnoge občine kadrovsko podhranjene in nimajo dovolj znanj in veščin na področju normativne dejavnosti, kar se kaže tudi skozi vprašanja, ki jih prejemamo.«
Usposabljanja za delo s sistemom Moped+ tečejo že od decembra lani, in sicer tako po rednih razpisanih terminih kot po naročilu občin. »Iz evidenc udeležbe je razvidno, da so se usposabljanja doslej udeležili predstavniki 110 občin,« pojasnjujejo v službi vlade za zakonodajo.
Na koncu so poudarili, da predstavniki lokalnih skupnosti izkazujejo visoko stopnjo pripravljenost, da se čim prej prilagodijo novi ureditvi, kar vključuje tako željo po pridobitvi digitalnih spretnosti oziroma priučitvi rokovanja z novim sistemom kot tudi interes za osvežitev ali usvojitev veščin, spretnosti in znanj, povezanih z izvajanjem normativne dejavnosti.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
