Profimedia

Včasih je veljalo, da se človek po štiridesetih letih dela umakne v zaslužen pokoj in končno uživa v prostem času. A demografske spremembe, daljša življenjska doba in spremenjena dinamika trga dela so postavili nova pravila. 

Upokojitvena starost se v Evropski uniji vztrajno zvišuje

Po podatkih Eurostata se povprečna upokojitvena starost v Evropski uniji zvišuje. Večina držav že presega mejo 64 let, nekatere, kot sta Nizozemska in Danska, pa jo bodo do leta 2035 postopno dvignile na 67 let.

V Sloveniji je po podatkih vlade Republike Slovenije upokojitvena starost med najnižjimi v EU. Trenutno se ženske, starostno, upokojujejo pri 61 letih in 8 mesecih, moški pa pri 62 letih in 9 mesecih. Pred desetimi leti so se ženske povprečno upokojevale pri 58,5 letih, moški pa pri 61 letih. 

"To pomeni, da že zdaj delamo postopoma dlje, predvsem zato, ker se upokojujejo generacije, ki so v povprečju kasneje vstopile na trg dela," poroča vlada RS.

Skandinavci delajo dlje, Turki in Hrvati prej v pokoj

Primerjava med državami razkriva precejšnje razlike. Po podatkih Euronews imajo najvišjo predvideno upokojitveno starost Danska, Nizozemska in Nemčija.

Vse tri države bodo do leta 2035 oziroma 2040 postopno dvignile mejo na 67 let. Danska celo načrtuje, da bi se upokojitvena starost po letu 2060 lahko dvignila vse do 74 let, kar bi jo postavilo na sam vrh med evropskimi državami.

Francija je mejo letos dvignila z 62 na 64 let. Italija in Irska imata prehodne sisteme z možnostjo postopnega dviga do 67 let. Avstrija ima za moške mejo 65 let in za ženske 60 let, a bo tudi za ženske do leta 2033 izenačena na 65. Tudi Španija uvaja sistem postopnega zviševanja do 67 let do leta 2027.

Skandinavske države, kot sta Švedska in Norveška, sledijo modelu prilagodljivega upokojevanja, kjer lahko posameznik izbira starost glede na osebne finančne in zdravstvene razmere. V Švedski je povprečna starost ob upokojitvi 65 let, do leta 2031 pa se bo zviševala na 67 let, medtem ko Norveška že zdaj omogoča fleksibilno upokojitev med 62. in 75. letom starosti .

Na drugi strani lestvice so države z nižjo starostjo za upokojitev, med njimiHrvaškainTurčija. Na Hrvaškem se ženske trenutno starostno upokojujejo pri63 letih, moški pa pri65 letih, z načrtom postopnega izenačevanja do leta 2038, poroča Hrvaški zavod za pokojninsko zavarovanje.

Hrvaška sicer omogoča tudi predčasno upokojitev z 60 leti starosti in 35 leti pokojninske dobe, kar jo še vedno uvršča med države z milejšimi pogoji.

Profimedia

Slovenija med državami z nižjo mejo upokojevanja

Slovenija tako še vedno sodi med države, kjer se ljudje lahko upokojijo prej, a le še nekaj let, saj je vlada napovedala postopen dvig starostne meje za upokojitev, in sicer z letom 2028. Po novem zakonu bi se ta starost zviševala za tri mesece letno, do leta 2035 pa bi znašala 62 let za tiste s 40 leti pokojninske dobe ter 67 let za tiste z najmanj 15 leti zavarovalne dobe.

Pokojninska reforma: "Bolj enostavno ne gre."

Minister za delo Luka Mesec je ob obravnavi sprememb zakona poudaril, da reforma temelji na stabilnosti in preglednosti sistema: "Zdaj postavljamo okvir za 20 let z jasnimi osnovami. Delaš 40 let, znotraj teh se gleda, v katerih 35 letih je bila najboljša povprečna plača, in od te se bo v 70 odstotkih odmerila pokojnina. Bolj enostavno ne gre. Z reformo skušamo popraviti napake sistema v zadnjih 20 letih."

Po njegovih besedah reforma zagotavlja večjo pravičnost in stabilnost pokojnin. Dodal je, da bo sistem zaradi reforme "stabilen za naslednjih 15 do 20 let" in da so z usklajevanjem sodelovali vsi socialni partnerji – sindikati, delodajalci in upokojenci.

"Vse tri strani reformo podpirajo, kar sporočajo tudi na odboru," je poudaril Mesec. 

Obravnava predloga novele zakona

Minister Mesec: "V parlamentu ne pričakujem težav s sprejemom pokojninske reforme"

Sa. R.

Pogoji za starostno pokojnino

Po trenutno veljavnem Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) je do starostne pokojnine upravičen vsak, ki izpolni enega od dveh pogojev:

• 65 let starosti in najmanj 15 let zavarovalne dobe, ali
• 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa.

Pomembno je razlikovati med pojmoma: pokojninska doba brez dokupa pomeni obdobje dejanskega dela in plačanih prispevkov, brez dokupa študija ali vojaškega roka, poroča vlada RS.

Poleg splošnih pogojev obstajajo tudi izjeme za tiste, ki opravljajo težka in zdravju škodljiva dela, ter bonifikacije za skrb za otroke ali nadaljevanje dela po izpolnitvi pogojev.

Upokojenci

Starostna pokojnina: kdaj, kako in pod kakšnimi pogoji do nje?

Kaj čaka prihodnje generacije upokojencev

Demografske projekcije kažejo, da bo do leta 2050 v Sloveniji delež prebivalcev, starejših od 65 let, presegel 30 odstotkov. Kar pomeni, da bo na vsakega aktivnega zaposlenega skoraj en upokojenec. Zato je reforma nujna, poudarjajo na ministrstvu.

Če bi jo zavrnili, bi Slovenija, kot opozarja minister Mesec, lahko izgubila "več sto milijonov evrov evropskih sredstev« in se znašla v še težjem položaju glede financiranja pokojnin.

A reforma, čeprav prinaša kasnejše upokojevanje, prinaša tudi večjo predvidljivost in jasnejše pogoje, predvsem za mlajše generacije, ki bodo morale na pokojnino čakati dlje, a naj bi bila zato ta bolj varna in vzdržna.