Kilometrski jarek žrtev povojnih pobojev: Hrvati želijo vrniti ostanke
Slovenija in Hrvaška bosta okrepili sodelovanje pri raziskovanju množičnih grobišč in vprašanju vračanja posmrtnih ostankov hrvaških žrtev povojnih pobojev na Teznu.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
To je v torek po srečanju s premierjem Janezom Janšo sporočil podpredsednik hrvaškega sabora Ivan Penava, sicer tudi predsednik lani ustanovljene komisije za ugotavljanje usode žrtev zločinov, storjenih po drugi svetovni vojni. Glavni temi pogovorov sta bili raziskovanje množičnega grobišča na Teznu pri Mariboru in možnost vrnitve posmrtnih ostankov hrvaških žrtev v domovino. Janša je ob tem izrazil popolno pripravljenost za sodelovanje slovenskih oblasti s hrvaškimi, so v torek sporočili iz stranke Domovinsko gibanje (DP), ki jo vodi Penava in je del vladajoče koalicije na Hrvaškem.
930 metrov dolg jarek, poln trupel
Po ocenah raziskovalcev je bilo maja 1945 v protitankovskem jarku na Teznu ubitih in pokopanih med 15.000 in 20.000 razoroženih pripadnikov hrvaške vojske in civilistov, ki so jih usmrtile komunistične sile. Po navedbah slovenske vlade gre za največje povojno grobišče Hrvatov, Penava pa je Tezno opisal kot verjetno "največje množično grobišče v Evropi".
Sestanka se je udeležil tudi predsednik komisije vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč Mitja Ferenc. Ferenc je v izjavi, ki jo je danes objavila slovenska vlada na omrežju X, glede Tezna sporočil, da bodo poskušali ugotoviti, ali je jarek daljši od doslej raziskanih 930 metrov. "Za to dolžino vemo, da je polna trupel, to pomeni skoraj 15.000 žrtev," je dejal.
Na podlagi ugotovitev bodo nato s hrvaško stranjo iskali možnosti za začetek ekshumacije žrtev, že letos pa naj bi začeli urejati območje jarka, da bo primerno za obiskovalce.
V Crngrobu tudi hrvaški izurjeni psi
Še pred tem, in sicer že ta mesec, naj bi po besedah Ferenca na podlagi poročil hrvaške strani terensko preiskali še nekaj grobišč v Crngrobu pri Škofji Loki, kjer naj bi bili posmrtni ostanki hrvaških žrtev povojnih pobojev. Hrvatom pri iskanju pomagajo tudi posebej izurjeni psi, ki lahko zaznajo tudi 100 let stare posmrtne ostanke.
Sedanji vladi v obeh državah po besedah Penave sicer odpirata prostor za tesnejše sodelovanje pri vprašanju množičnih grobišč. "Hrvaška ima danes z Domovinskim gibanjem najbolj desno vlado po osamosvojitvi, v Sloveniji pa je znova na oblasti domoljubna opcija, ki želi skupaj z nami odkrivati, raziskovati in dokumentirati množična grobišča ter žrtve dostojno pokopati," je poudaril v izjavi, ki so jo v torek povzeli hrvaški mediji.
Janšo je, kot je dodal, seznanil tudi z načrti Zagreba za gradnjo spominskega parka s kostnico na Hrvaškem za posmrtne ostanke žrtev s Tezna in drugih morišč. Napovedal je še, da bodo pristojni organi na obeh straneh kmalu občutno okrepili dejavnosti na terenu.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
