Arhiv Štajerskega Tednika

Po dveh letih epidemije, ko decembrska praznična druženja niso bila dovoljena, so letos mestna središča ponovno zaživela v adventnem duhu. Ulice in trge razsvetljuje na milijone drobnih lučk, v mestih diši po sladkorni peni, kuhanem vinu in čaju, slišati je prepevanje božičnih pesmi, otroci se družijo na drsališčih, šole organizirajo božično-novoletne bazarje …Tudi v cerkvah sta se advent in pričakovanje božiča vrnila v ustaljene običaje, z bogoslužji v živo in verniki v cerkvah. Letos bodo na sveti večer ponovno polnočnice.

Kaplan v župniji sv. Martina na Hajdini in upravitelj univerzitetne župnije v Mariboru Primož Lorbek meni, da je prav, da nebo v tem času, ko pričakujemo Jezusovo rojstvo, razsvetljujejo lučke. „Svetloba je glavni simbol adventnega časa. Za Boga pravimo, da je luč. V adventnem času v naše domove in nas same prihaja vedno močnejša svetloba. Vsak teden na adventnem vencu zagori ena sveča več, svetlobe v prostoru je vedno več, dejansko vedno več življenja. Naj le bo okrasitev na trgih mest, ker je koristna. Morda mi bo kdo očital, da sem lučkam pripisal teološko ozadje. A ni lepo, če se na okrašenih ulicah in trgih srečujejo družine, prijatelji … Pomembna sta bližina in skupaj preživeti čas. Če se odpravimo na trg, ne pojdimo samo zaradi lučk, ampak poskusimo občutiti lepoto našega druženja, odnosov, besed. Sreča človeka je srečanje. Kaj je lahko lepšega kot srečanje, izmenjava prijaznih besed, mogoče utrdimo staro prijateljstvo. Ko prihaja svetloba v naše življenje, vidimo obraz. Beseda je tista, ki najlepše pokaže človekov obraz, njegovo bistvo.“

Upanje najlepša vrednota tega časa

Katere so tiste vrednote, ki jih velja v današnjem času izpostaviti kot najpomembnejše, jih zasledovati? Tudi za razmislek o vrednotah je verjetno sedaj pravi čas – čas pričakovanja, novega rojstva. „Absolutno,“ pravi mladi duhovnik Lorbek. „Pa ne samo rojstva, tudi samega novega leta. Ob novem letu si damo ogromno zaobljub, nastavimo si načrte … Da v življenju res nekaj spremenimo, se ne zgodi z danes na jutri. Človek za to potrebuje veliko časa. Vrednota, ki se mi zdi zelo, zelo pomembna, je to, da bi znali ljudje ponovno začutiti medsebojno povezanost, spoštovanje, veselje, ljubezen. To danes po mojem mnenju manjka, čeprav smo v koroni govorili, da se bo svet spremenil, tempo upočasnil, odnosi okrepili, pa tega nismo udejanjili. Zame je upanje najlepša vrednota božičnega časa in novega leta.“

Nas je materializem preveč zastrupil?

Kdaj krasiti smrečico in postaviti jaslice

O slovenskih božičnih cerkvenih pesmih

Božič najbolj pristno doživljajo otroci

Preberite več v Štajerskem Tedniku