B. B./arhiv DL

##IMAGE-3319722##

V Slovenski vojski so za Studio D potrdili, da v vojašnici Cerklje ob Krki vojake med tekom večkrat preganjajo ptice. Eden izmed vojakov je moral zaradi poškodb celo v ambulanto vojašnice. Društvo za opazovanje ptic pravi, da se pernata bitja le branijo!

Na Studiu D smo prejeli informacije, da so se ptice ob vojašnici Slovenske vojske v Cerkljah že večkrat spravile nad vojake med njihovo vadbo. Informacije je tiskovni predstavnik vojske Simon Korez potrdil: „V južnem delu vojašnice, pri ograji, so vojaki med tekom večkrat naleteli na ptice, ki so jih obletavale. 26. maja je med tekom vojaka prišlo do trčenja vojaka z ujedo, zaradi česar je vojak moral poiskati zdravniško pomoč v ambulanti vojašnice.“

Da ne gre za ujede, je sicer prepričan član Društva za opazovanje in preučevanje ptic, Hrvoje Oršanič, sicer direktor Javnega zavoda Kozjanski park. „Najverjetneje gre za vrane. Tako pri njih kot pri vseh ostalih živalskih vrstah pa živali na svoj način branijo mladiče. Ne gre za napadanje ljudi kar tako, pač pa za odganjanje ljudi v bližini gnezdišč.“

Polemike glede odstrela in škode

Na Kmetijsko gozdarsko zbornico Slovenije so njeni člani lani in letos pogosto naslavljali zahteve za nujno ukrepanje v smeri zmanjšanja škod od sive vrane. Zaradi naraščanja populacije so se namreč občutno povečale škode na poljščinah, vrtninah in senenih balah skoraj po celi Sloveniji. Največje probleme imajo kmetje zelenjadarji v okolici naselij, kjer primestna krajina ne omogoča dovolj naravne hrane. Kmetijsko ministrstvo je izdalo odločbo o izrednem odstrelu, ki naj bi bil izvršen do avgusta. V Društvu za preučevanje ptic menijo, da gre za nerešljiv problem: „V prvi vrsti je potrebno vedeti, da je v našem prostoru več vrst vran. Siva vrana je lovna vrsta, poljska in črna vrana ter kavka in krokar pa so zakonsko zavarovane.“

Pri tem Oršanič poudari, da vrane povzročijo le eden do dva odstotka vse škode po divjadi. „Res pa je, da lahko jate vran posamezne njive uničijo popolnoma. Tu seveda nastopi država in lovska družina. Ker se te ptice zadržujejo v mešanih jatah, je težko določiti pravi delež,“ zmedo pojasnjuje Oršanič. Tisto škodo, ki jo povzročijo zaščitene črne vrane, plača država, tisto škodo,ki jo povzročijo sive vrane, pa povrne upravljalec lovišča oziroma lovska družina. Poleg tega Oršanič poudari, da so so vrane izjemno bistre in se lovcev s puško izogibajo. Raje se zadržujejo v bližini urbanih naselij, kjer pa lovci streljati seveda ne smejo.

Rešitev bi bila po mnenju ljubiteljev ptic s pomočjo vodnih curkov oziroma gasilcev odganjati vrane še preden se ugnezdijo na nekem prostoru, ki ni primeren.