##IMAGE-3319970##

Kulturno društvo Studenec je nedavno praznovalo trideset let svojega delovanja, čeprav naj bi po nekaterih podatkih obstajalo že več kot stoletje. V njem so na različne načine dejavni skoraj vsi domačini, ki so vključeni v tri sekcije društva. Ena izmed njih je priljubljena gledališka skupina, ki predstave ustvarja že celo desetletje.

Na čelu studenškega kulturnega društva je ravnateljica tamkajšnje podružnične šole Andreja Janc, ki društvo vodi dve leti. “Glavna naloga našega društva je povezovanje ljudi. Studenec je tako majhen kraj, da je vsakdo aktiven v enem ali dveh društvih,” bistvo društva razkrije Jančeva.

V kulturno društvo je vključenih okoli petdeset članov, ki se kulturno udejstvujejo v otroškem pevskem zboru, mešanem pevskem zboru in gledališki skupini. Ob okrogli obletnici so najzvestejši člani gledališke skupine prejeli Linhartove značke. Bronaste so dobili Karli Tomažin, Slavica Ivačič in Andreja Janc, zlati pa Gabrijel Gorenc in Silvo Starc. Slednja sta sodelovala že v prvi igri pred tridesetimi leti.

Za živahnost malega podeželskega kraja skrbi podružnična šola s petimi razredi, v katere je vključenih 29 otrok. Kljub večjemu številu otrok v zadnjih letih pa v njej še vedno ni vrtca, zato se morajo starši znajti po svoje.

“Starši vozijo otroke v sevniški vrtec ali na Rako, kjer veliko otrok nadaljuje tudi svoje šolanje. To je slabo. Vemo namreč, da če bi bili ti otroci tukaj vključeni v predšolsko vzgojo, bi tukaj tudi ostali,” pove ravnateljica podružnične šole.

Studenčani so se s problemom prostorske stiske že večkrat obrnili na državo, ki pa trenutno ne podpira njihove želje po razširitvi šole. Kot je povedala Jančeva, si država prizadeva za centralizacijo šol, kar bi verjetno pomenilo konec za številne manjše šole po državi. Pomanjkanje prostora pa ni edini problem podružnične šole na Studencu. Stavba, v kateri je šola, bo namreč letos praznovala že 130 let in je potrebna temeljite obnove. Spet pa se je, kot vedno, zataknilo pri denarju.

“Za obnovo tekmujemo z vsemi šolami v občini, med katerimi jih je kar nekaj v zelo slabem stanju. Občina pa seveda nima toliko denarja, da bi obnovila vse,” je povedala Jančeva. Obljube o razvijanju podeželja tako ostajajo neuresničene, vse več ljudi pa se prav zaradi boljših pogojev za življenje seli v mesta.