Bobo

V zdravniški zbornici so pobrskali po podatkih in pripravili poglobljeno analizo. Izpostavili se več, kot so se izrazili, pomembnih ugotovitev:

Spremenjene demografske razmere

Število zdravnikov, podobno kot v večini evropskih držav, narašča. Toda »rast številk še ne pomeni avtomatičnega izboljšanja dostopnosti do zdravstvenih storitev ali odprave kadrovskega pomanjkanja.«

Ključni razlog je v demografskih in epidemioloških spremembah. »Sočasno z rastjo števila zdravnikov narašča tudi število zavarovancev, predvsem pa se bistveno spreminja njihova starostna in zdravstvena struktura.« Vse več je starejši od 65 let, kar »pomeni več multimorbidnosti, več bolezni ter bistveno večje potrebe po diagnostiki, kontrolah, specialističnih obravnavah in dolgotrajnih zdravljenjih. Te potrebe naraščajo hitreje kot linearno s številom prebivalcev, zato absolutna rast števila zdravnikov ne dohaja realnega pritiska na sistem.«

Nove zaposlitve

V javnem zdravstvu več zdravnikov in zobozdravnikov

Bolje, a še vedno pod povprečjem EU

Po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj je Slovenija leta 2023 dosegla 3,5 zdravnika na 1000 prebivalcev (povprečje OECD je 3,9; povprečje EU približno 4,2). »Gre za napredek glede na preteklo desetletje, vendar Slovenija še vedno ostaja pod povprečjem večine držav EU. Za dosego povprečja EU27 bi potrebovali več kot 1400 dodatnih zdravnikov,« menijo v Zdravniški zbornici.

OECD

Tuji zdravniki hitreje odidejo

Do neke mere se lahko število zdravnikov povečuje z »uvozom«. V registru zbornice ima tuje državljanstvo približno 9 do 10 odstotkov članov. Analiza je pokazala, da se tuji zdravniki pogosteje izpisujejo v prvih letih po vpisu, kar nakazuje, da Slovenija za njih pogosto predstavlja vmesno postajo, ne pa dolgoročno destinacijo. »To pomeni, da dolgoročne stabilnosti sistema ni mogoče graditi predvsem na uvozu kadra, temveč na učinkovitem zadrževanju domačih zdravnikov.«

· Komentar

Zdravnikov ni nikoli preveč. Ko jih bo, bo vse drugače

Pomemben je tudi podatek, da se je v obdobju 2023–2024 število obravnav na primarni ravni povečalo za približno 15 odstotkov, v specialistični ambulantni dejavnosti pa za približno osem odstotkov. »To potrjuje, da obremenjenost sistema raste hitreje kot število zdravnikov, pri čemer zdravniki delujejo v vse bolj kompleksnih razmerah in obravnavajo bolnike z zahtevnejšimi diagnozami,« poudarjajo v Zdravniški zbornici in zaključujejo z besedami: »Za ustrezno preskrbljenost prebivalcev zato ne zadošča zgolj povečevanje števila zdravnikov. Potreben je širši nabor ukrepov, ki bo zagotavljal vzdržnost in dostopnost sistema tudi v prihodnje.«

Cilj je še daleč

300 tisoč ljudi čaka na pregled pri zdravniku, 80 tisoč jih čaka predolgo

Test, ki vam lahko reši življenje

184.796 Slovencev je lani naredilo ta test. Kaj pa vi?