Jure Kljajić

Po poročanju STA je bilo oktobra 2023 v plačni podskupini E1, v katero sodijo zdravniki in zobozdravniki, zaposlenih 7251 ljudi. Po podatkih MJU za april 2025 pa je bilo zaposlenih 7547 zdravnikov in zobozdravnikov.

Kot so za STA pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), se je po podatkih iz registra izvajalcev zdravstvene dejavnosti in delavcev v zdravstvu (RIZDDZ) v tem obdobju najbolj povečalo število zdravnikov splošne in družinske medicine, in sicer za 59. 26 več je splošnih zobozdravnikov, 24 več pa zdravnikov urgentne medicine v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti.

V deležu se je najbolj povečalo število splošnih kirurgov v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti, ki jih je sedem več, kar predstavlja 47-odstotno povečanje. Najbolj pa se je zmanjšalo število zdravnikov v otroški in mladostniški psihiatriji v bolnišnični dejavnosti, ki jih je 21 manj, kar predstavlja 45-odstotno zmanjšanje.

Svet24

Ob tem na NIJZ pojasnjujejo, da gre za spremembe organizacije v dejavnosti psihiatrije in s tem prezaposlitve s tega področja na področje psihiatrije v bolnišnični dejavnosti, psihiatrije v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti ter psihologije.

Nova plačna lestvica in višje plače

Povprečna bruto plača zdravnikov in zobozdravnikov se je v zadnjih letih zvišala. Septembra 2022 je znašala 3867 evrov, oktobra 2023 4834 evrov, aprila letos pa 5487 evrov, je razvidno iz podatkov ministrstva za javno upravo.

Medtem se je z letošnjim letom uveljavila nova plačna lestvica v javnem sektorju. Na prej veljavni lestvici so bili zdravniki in zobozdravniki razvrščeni od 35. do 65. plačnega razreda, po prevedbi plačne lestvice pa so razvrščeni od 20. do 64. plačnega razreda. Po podatkih MJU iz aprila 2025 je v 20. plačnem razredu 178 zdravnikov, kar je primerljivo s številom zdravnikov, ki so bili oktobra 2023 uvrščeni v 35. plačni razred (175).

Svet24

Vrednost 35. plačnega razreda, ki sicer ustreza 17. plačnemu razredu na novi lestvici, je bila pred prevedbo 1805 evrov, kar predstavlja višino osnovne plače. Vrednost 20. plačnega razreda, v katerega so po podatkih iz aprila 2025 uvrščeni najnižje plačani zdravniki, pa je 2199 evrov.

Število zdravnikov v vrhu plačne lestvice pa je naraslo. Po podatkih iz oktobra 2023 je bilo od 60. do 65. plačnega razreda uvrščenih 163 zdravnikov (pri čemer v 63. razredu ni bilo nikogar), po podatkih iz aprila 2025 pa je od 60. do 64. plačnega razreda uvrščenih 464 zdravnikov, so navedli na MJU. Pred prevedbo plačne lestvice je bila osnovna plača za uvrščene od 60. do 65. razreda določena v višini od 4811 do 5854 evrov, po novi plačni lestvici pa uvrščeni med 60. in 64. plačnim razredom prejemajo od 7172 do 8073 evrov osnovne plače.

Dve novi zdravniški delovni mesti

Ob prenovi plačnega sistema sta se oblikovali tudi novi zdravniški delovni mesti. Na delovnem mestu starejši zdravnik oz. zobozdravnik je po navedbah MJU zaposlenih 33 zdravnikov, na delovnem mestu starejši zdravnik specialist pa 1308.

Podatki torej kažejo, da se, vsaj gledano kumulativno, za zdaj niso uresničila nekatera svarila zdravniških organizacij o množičnih odhodih zdravnikov, ki jih je bilo slišati med stavko Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov (Fides), ki teče že od januarja 2024, in pred sprejemom plačne ter ključnih zakonov zdravstvene reforme.

Fides: Realna kadrovska slika se bo še pokazala

V Fidesu so ob predstavljenih številkah skeptični, saj da so v preteklosti že zaznali precejšnja odstopanja med podatki o številu zaposlenih, zlasti ko gre za morebitne zaposlene za skrajšani delovni čas in podobno. Obenem pa »absolutne številke o prirasti ne povedo veliko in same po sebi niso pokazatelj dejanske dostopnosti do zdravstvenih storitev,« je prepričan predsednik Fidesa Damjan Polh. Kot je zapisal za STA, je ključno, ali rast števila zdravnikov sledi naraščajočim potrebam bolnikov, povezanih z razvojem medicine in starajočo se družbo, ter kateri zdravniki zapuščajo javni sektor. »Posebej nas skrbi odhod mladih zdravnikov po zaključeni specializaciji in privlačnost Slovenije za zdravnike iz tujine,« je dodal.

Sa.R.

Ob tem v Fidesu opozarjajo, da se bo realna kadrovska slika, predvsem v določenih specialnostih, pokazala maja 2026, ko se bo izteklo prehodno obdobje novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je med drugim razmejila delo v javnem sektorju in pri zasebnikih. »Zato pričakujemo, da bo ustavno sodišče čim prej odločilo o naši zahtevi za presojo ustavnosti spornih členov novele,« je zapisal Polh.

Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides je na ustavno sodišče namreč junija vložil zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti ključnih določb novele, ki med drugim zdravnikom omejujejo pravico do dodatnega dela in prosto izbiro zaposlitve, kar po njihovem mnenju pomeni neposreden poseg v ustavno zagotovljeno svobodo dela. Ustavnemu sodišču so predlagali, da presojo opravi absolutno prednostno ter do dokončne odločitve zadrži izvajanje teh členov.