© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Šole nimajo rezerv za varčevanje


lokalno
16. 2. 2009, 00.00
Posodobljeno
14:09
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

os_smihel_3.jpg
Na stisko opozarjajo tudi na OŠ Šmihel.

##IMAGE-2215323##

Aktiv ravnateljev osnovnih šol in glasbene šole Novo mesto se je z javnim pismom obrnil na novomeškega župana Alojzija Muhiča in vodstvo občinske uprave glede predvidenih varčevalnih ukrepov pri materialnih stroških šol. Kot je znano, je občina kot ustanoviteljica teh šol v lanskem letu zagotovila le 60-odstotkov sredstev, predvidenih za plačilo materialnih stroškov. Še več, od občine so ravnatelji prejeli dopis, s katerim jim občina sporoča, da bo teh sredstev v letošnjem letu še manj. Kot piše kolektiv ravnateljev, občina dolguje okoli 20.000 evrov na šolo, o tem pa so ravnatelji januarja obvestili tudi šolskega ministra Igorja Lukšiča. Poročali smo, da je minister dogajanje v MO Novo mesto označil kot nedopustno, župan Muhič pa se je odzval z besedami, da naj država občini najprej vrne izgubljena sredstva iz naslova spremenjenega zakona o financiranju občin.

Devet ravnateljev novomeških osnovnih šol, Martina Picek (OŠ Bršljin), Anton Dragan (OŠ Brusnice), Vida Z. Yebuah (OŠ Center), Vida Marolt (OŠ Dragotin Kette), Nevenka Kulovec (OŠ Drska), Sonja Simčič (OŠ Grm), Mojca Miklič (OŠ Otočec), Mateja Andrejčič (OŠ Stopiče) in Irena Hlača (OŠ Šmihel), ter ravnatelj Glasbene šole Marjana Kozine Zdravko Hribar županu in občinski upravi sporočajo, da nimajo rezerve za predlagane varčevalne ukrepe.

Ravnatelji opozarjajo, da stroške zaposlenih in delovanja šole v glavnem plačuje Ministrstvo za šolstvo in šport, saj državna sredstva predstavljajo več kot 80 odstotkov njihovih prihodkov. Ostali del sredstev šole pridobijo na trgu (oddajanje prostorov v najem ipd.) in iz razpisov (državnih in evropskih). Mestna občina Novo mesto pa kot ustanoviteljica zagotavlja šolam le sredstva v višini največ treh odstotkov letnih prihodkov šole, ta delež pa se je v zadnjih letih še zmanjšuje (leta 2001 je bil nad štiri odstotke).

Glede na zakonodajo bi morala občina zagotoviti sredstva za materialne stroške (elektrika, komunala, ogrevanje, zavarovanje nepremičnin in opreme), za investicijsko vzdrževanje nepremičnin in opreme, za dodatne dejavnosti, prevoze učencev in za investicije. ''MO Novo mesto osnovnim šolam ne plačuje svojih obveznosti, določenih z zakonom. V letu 2008 je MO plačala šolam približno 60 odstotkov vseh materialnih stroškov, proračun za leto 2009 oa vsebuje še neplačane obveznosti iz leta 2008 in pomeni še zmanjšanje procenta poračunavanja materialnih stroškov. Zaradi sredstev, ki jih šole ustvarjamo na trgu, MO nikoli ni zagotavljala 100-odstotnega pokrivanja materialnih stroškov, čeprav menimo, da bi ta sredstva morala služiti za povečanja standarda učencev in zaposlenih, ne pa za plačevanje materialnih sredstev,'' v javnem pismu navajajo ravnatelji. Ob tem opozarjajo, da standard na novomeških šolah pada (vse težje dobijo donatorska sredstva, vse več otrok potrebuje specialno opremo, ki jo šole kupujejo same, denar, namenjen višanju standarda, porabijo za plačevanje rednih računov ipd.).

V nadaljevanju pa ravnatelji pojasnjujejo, da v takšnem delovanju šol ni prostora za varčevanje. Ne pri kurjavi (temperatura je zakonsko določena; posamezne šole so tako dotrajane, da so stroški zaradi slabe izolacije še višji), ne pri električni energiji (inšpekcija nadzoruje tudi osvetlitev prostorov), ne pri komunalnih storitvah (na stroške komunale, ki so vezani na kvadraturo prostora, šole nimajo vpliva), ne pri sredstvih za dodatne dejavnosti (so jih že sami oklestili), ne pri investicijskem vzdrževanju, niti pri zaposlovanju (s sedanjim kadrom komaj zagotavljajo nemoteno delo, stroške zaposlenih plačuje država).

Pismo zaključujejo z naslednjim zapisom: ''Iz vsega naštetega sledi, da šole nimamo rezerve za varčevalne ukrepe. Mestna občina jih verjetno ima, vendar naj to počne pri razširjenem programu. Šole spadamo pod obvezni program in zahtevamo, da MO to svojo zakonsko obvezo poravna pred ostalimi postavkami, ki so sodijo v razširjen program.''

Kot navedeno, so o teh težavah ravnatelji opozorili tudi pristojnega ministra Igorja Lukšiča. Ta je za Lokalno.si povedal, da je sicer občina tista, ki razporeja s svojim proračunom, vendar da niso prioritete le ceste in pločniki, ampak dvig kakovosti življenja v posamezni lokalni skupnosti, kjer pa ključno vlogo igrajo prav šole.

Župan Alojzij Muhič se je odzval z izjavo, da država novomeški občini še vedno dolguje 10 milijonov evrov. Ko bo ta denar prispel v občinsko blagajno, bodo poplačali tudi svoje dolgove oziroma zagotovili primerna sredstva šolam.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.