Sašo Švigelj

• Že letos za obrambno in varnostno politiko dva odstotka BDP
  

Po seji vlade bo pred novinarje stopilo več predstavnikov vlade, na čelu s premierjem Robertom Golobom. Predstavili so zlasti odločitev o dvigu obrambnih izdatkov.

Premier Golob je uvodoma poudaril, da živimo »ne samo v nepredvidljivih, temveč tudi težkih časih.« Tako je naloga vlade, da poskrbi za varnost prebivalk in prebivalcev Slovenije. Poudaril je, da vlada verjame, da se varnost ne zagotavlja samo z orožjem, temveč predvsem s tem, da se v sistem obrambe, varnosti in odpornosti vključi čim večje število ljudi. »Zato smo se že pred letom in pol lotili celovite prenove obrambne in varnostne politike z namenom odpornosti slovenske družbe.« Prišli so do številnih novih spoznanj, predvsem pa, da je treba obrambo in varnostno politiko v celoti prenoviti in predvsem razširiti.

Z novo resolucijo tako po zgledu teritorialne obrambe »uvajamo aktivne rezervne sile, s tem bomo izrazito povečali število ljudi vključenih v obrambni sistem in tudi lažje zagotavljali varnost in obrambo na teritoriju Slovenije.« Golob je poudaril še, da je obramba »bistveno več ko samo vojska.« Obrambo po njegovih besedah predstavljajo tudi investicije v večnamenske objekte, v tako imenovano dvojno rabo, v logistiko, v luke, ceste, železnice in koridorje, kot tudi v izgradnjo novih bolnišničnih zmogljivosti in kibernetsko varnost. Dejal je še, da se Slovenija zaveda, da je odgovorna, in da bo svoje zaveze do zveze Nato izpolnila. Nato je potrdil, da bodo izdatke za obrambo še letos dvignili na dva odstotka BDP, Slovenija pa bo do leta 2030 v obrambo investirala tri odstotke BDP.

Ne bo rezov v proračun

Golob je napovedal še, da se zaradi povišanja izdatkov za obrambo ne predvidevajo rezi v letošnji proračun. Enako velja za zatečene socialne pravice oziroma druge pravice v prihodnost. Dodatni stroški, ki bodo nastali, se bodo financirali s pomočjo dodatnega zadolževanja. zahtevo za uveljavitev odstopne klavzule pri zadolževanju je po njegovih besedah ministrstvo za finance že poslalo v Bruselj. To bodo uporabili, če bo za to potreba.

Kar zadeva resolucijo, bo ta najprej 14 dni v javni obravnavi, nato jo bo obravnavala vlada, končno pa jo bodo poslali tudi na zvezo Nato za uskladitev metodologije. Vzporedno s tem bo romala tudi v državni zbor, saj si želijo, da imajo metodologijo razčiščeno še pred junijskim vrhom Nata.

Minister Boštjančič zagotavlja, da ne bo potrebnih dodatnih finančnih sredstev

Tudi finančni minister Klemen Boštjančič je dejal, da ne bo potrebnih sprememb proračuna ali rezov. So pa v Bruselj poslali zahtevo o uporabi odstopne klavzule, ta bo v naslednjih štirih letih omogočala povečanje obrambnih odhodkov, ki bi presegli fiskalne zaveze iz srednjeročnega fiskalnostrukturnega načrta. »Rast obrambnih izdatkov se ne bi vštevala v rast neto javnih izdatkov, ki so zdaj glavna spremenljivka fiskalnih pravil,« je poenostavil minister. 

Boštjančič je dodal, da je pojem varnosti širok in ne predstavlja le ozkega segmenta oboroževanja. »Povečanje na dva odstotka letos ne pomeni, da bomo za obrambne izdatke namenili dodatna finančna sredstva, bomo pa ta sredstva, ki jih že namenjamo za določene infrastrukturne in druge namene opredelili kot obrambne izdatke,« je manever opisal Boštjančič in dodal, da je treba varnost razumeti širše kot orožje.

Sašo Švigelj

V korak s časom

»Da gremo v koraku s časom in v koraku z geostrateškimi premiki in novimi dejstvi, se krepimo. Danes kažemo, da se zadeve lotevamo bistveno širše kot samo na področju oborožitve, saj v zgodbo vključujemo vse resorje, ki skupaj pomenijo krepitev odpornosti države,« pa je odločitev komentiral obrambni minister Borut Sajovic. Poudaril je, da bo Slovenija dosegla zmogljivosti, ki jih predpisuje zavezništvo, ter bo obenem krepila civilno in gospodarsko obrambo. Vojska se bo ob tem krepila tudi številčno. Če danes miroljubna sestava s pogodbeno rezervo šteje 10.000 članov, bo to število v skladu s projekcijami in načrti do leta 2040 naraslo do 30.000. Sistem bo zgrajen »robustno in odporno,« da lahko po potrebi »ustrezno opremimo, zavarujemo in usposobimo« precej višje število ljudi.