Jure Kljajić

Hitrejša in bolj ambiciozna časovnica doseganja obrambnih izdatkov predvideva doseganje dveh odstotkov BDP v letu 2025 in postopoma do leta 2030 naraščanje v smeri treh odstotkov BDP, nato pa vztrajanje na tej višini do konca dolgoročnega razvojnega obdobja. Tako bi ta odstotek leta 2026 povišali na 2,2 odstotka, v 2027 na 2,4 odstotka, v 2028 na 2,6 odstotka, v letu 2029 pa na 2,8 odstotka.

• Vse več Slovencev se zanima za prostovoljno služenje vojaškega roka, takšni so pogoji

Nova obrambna in varnostna politika za večjo odpornost Slovenije, s katero je premier Robert Golob že seznanil koalicijo, predvideva varnost tako za vojaške kot civilne vidike.

Vključuje cilje zmogljivosti Slovenske vojske in načrt povečanja obrambnih izdatkov do leta 2040, krepitev domačega znanja, razvoj proizvodnje in obrambne industrije in novo strategijo slovenske obrambne industrije, infrastrukturo za dvojno rabo, vojaške zdravstvene zmogljivosti za potrebe javnega zdravstva in civilnega prebivalstva ter raziskave, razvoj in inovacije, vesolje, nove tehnologije in kibernetsko varnost.

• Delnice evropskih orožarjev rastejo, vse več povpraševanja tudi v slovenskih orožarskih podjetjih

»Uspešno in odgovorno soočanje z vse bolj kompleksnimi varnostnimi tveganji zahteva več kot zgolj odzivanje, zahteva dolgoročno vizijo, usklajeno delovanje vseh podsistemov nacionalne varnosti in jasno zavedanje, da je varnost temelj svobode,« so zapisali v kabinetu predsednika vlade.

Resolucijo o novi obrambni in varnostni politiki bodo najprej vključili v medresorsko in koalicijsko usklajevanje, nato jo bodo dali za 14 dni v javno razpravo, nato pa bo resolucijo sprejela vlada. Sledila bo obravnava v državnem zboru.

Podrobnosti bo vlada na novinarski konferenci predstavila danes ob 14. uri. Sodelovali bodo predsednik vlade, minister za finance Klemen Boštjančič, minister za obrambo Borut Sajovic, ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel in minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič.

• Rutte: članice bodo morale povečati obrambno porabo na več kot 3 odstotke BDP

Slovenija je leta 2024 obrambnim izdatkom namenila okoli 1,35 odstotka BDP oziroma 904,7 milijona evrov. Dlje čase se sicer vrstijo pozivi, naj članice Nata za obrambo namenijo več denarja. Tako je generalni sekretar Nata Mark Rutte je na začetku leta ocenil, da bodo članice za obrambo verjetno morale namenjati več kot tri odstotke BDP letno. To je dejal v luči pozivov ameriškega predsednika Donalda Trumpa k večji porabi za obrambo.