Profimedia

Dolgotrajne bolniške odsotnosti v Sloveniji naraščajo alarmantno hitro, kar Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) vsako leto stane več sto milijonov evrov. Letos naj bi stroški nadomestil dosegli skoraj 700 milijonov evrov, medtem ko je več kot 10.000 ljudi odsotnih od dela več kot eno leto. Glavni vzroki odsotnosti od dela so mišično-skeletne bolezni, poškodbe in duševne težave. Ženske pa so bolniško odsotne skoraj dvakrat pogosteje kot moški. Strokovnjaki opozarjajo, da trenutni sistem omogoča preveč dolgotrajnih odsotnosti, preprečuje zgodnjo vrnitev na delo in potrebuje nujno reformo.

Letos izdatki za bolniška nadomestila blizu 700 milijonov evrov

V Sloveniji se število bolniških odsotnosti vztrajno povečuje, izdatki ZZZS pa so se v zadnjih letih močno povečali. »Izdatki ZZZS za bolniška nadomestila bodo za osem odstotkov oziroma za 52 milijonov evrov višji kot lani,« pojasnjujejo na zavodu.

· Novice

Stimulacija k plači zdesetkala bolniške odsotnosti v ptujskem domu upokojencev

V zadnjih petih letih so bili izdatki naslednji: 381 milijonov evrov leta 2019, 444 milijonov evrov leta 2020, 497 milijonov evrov leta 2021, 689 milijonov evrov leta 2022, 607 milijonov evrov leta 2023, približno 639 milijonov evrov lani, ocena za letos pa je 693 milijonov evrov.

ZZZS opozarja, da se »stalni rasti izdatkov za nadomestila zaradi sorazmerno visoke zaposlenosti, staranja delovne sile in neusklajenosti postopkov ugotavljanja začasne in trajne nezmožnosti za delo ne moremo izogniti«.

Med bolniško odsotnimi je največ kršenja pri samozaposlenih

Na dan 31. avgusta 2025 sta bili v bolniškem staležu 10.102 osebi, ki sta odsotni nad eno leto, 1504 nad tri leta in 293 nad pet let.

Glede nadzora ZZZS pojasnjuje: »V času, ko gre bolniško nadomestilo v breme delodajalca, nadzor vršijo delodajalci sami. Če gre za bolniški stalež, ki je daljši od 30 dni, pa o njem odločajo zdravniki ZZZS, ki vsakih 30 do 90 dni pregledajo medicinsko dokumentacijo in, če je potrebno, tudi osebno zavarovano osebo. Imenovani zdravnik v odločbi odloči o trajanju bolniškega staleža ter tudi kako mora oseba ravnati v tem času.«

Ob tem laični nadzorniki preverjajo, »ali je ravnanje zavarovanca v skladu z navodili osebnega zdravnika oziroma imenovanega zdravnika ali zdravstvene komisije ZZZS, pri čemer laični nadzornik nima pravice vpogleda v medicinsko dokumentacijo bolnikov«.

Robert Balen

Lani 2024 so opravili 4859 nadzorov, letos do julija 3113

»Najpogostejši nadzor je bil pri številčno največjih kategorijah zavarovancev in pri tistih, ki večkrat kršijo omejitve, v času bolniškega staleža, na primer samozaposleni,« dodajajo.

Nadzor bolniškega staleža izvajajo tudi na podlagi prijav ali pobud zavarovanih oseb in delodajalcev. Kršitve so se nanašale predvsem na neupravičeno odsotnost od doma in opravljanje pridobitnega dela.

»Od skupno 4859 nadzorov v letu 2024 je bila v 225 primerih ugotovljena kršitev navodil. Delež kršitev je bil največji pri samostojnih zavezancih, 6,3 odstotka, sledijo delavci s 4,2 odstotka in kmečki zavarovanci s 4,4 odstotka. Letos do julija jih je bilo opravljenih 3113.«

Kdo pa je pravzaprav pristojen za nadzor?

Inšpektorat RS za delo pojasnjuje, da nadzora bolniškega staleža ne izvaja. »Za izvajanje kontrole bolniškega staleža je pristojen Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki lahko opravi laično kontrolo pri odsotnostih, daljših od 30 dni. Določeno obliko nadzora pa lahko izvaja tudi delodajalec,« so navedli. Kot dodajajo, je odgovornost delavca, da svoje delo opravlja vestno in v skladu s pogodbo o zaposlitvi ter da delodajalca obvešča o vseh pomembnih okoliščinah, ki bi lahko vplivale na delo ali pravice iz delovnega razmerja. Poleg nadzora pa so ključni tudi razlogi, zaradi katerih ljudje sploh odhajajo na bolniško.

Po covidu

Opozarjajo na naraščanje bolniških odsotnosti

Najpogostejši razlogi bolniške odsotnosti v Sloveniji

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) se je v letu 2024 večina kazalnikov bolniške odsotnosti povišala v primerjavi z letom 2023. »V povprečju je bilo več primerov bolniške odsotnosti, izgubljenih več koledarskih dni, zaposleni so bili bolniško odsotni večkrat v letu, vendar je posamezna odsotnost trajala krajši čas,« pojasnjujejo na NIJZ.

Med glavnimi vzroki bolniških odsotnosti so bolezni mišično-skeletnega sistema in vezivnega tkiva, sledijo poškodbe in zastrupitve izven dela, nalezljive bolezni, težave v povezavi z duševnim zdravjem ter rakava obolenja, so pojasnili na inštitutu.

Dolgotrajnih odsotnosti, ki trajajo več kot 42 dni, je bilo lani okoli 66 tisoč primerov, medtem ko jih je bilo leta 2023 dobrih 63 tisoč.

MPA

Primerjava z drugimi državami EU

NIJZ opozarja, da je pogostost bolniških odsotnosti v Sloveniji močno povezana z rastjo števila zaposlenih, staranjem in posledično večjo obolevnostjo delovno aktivnega prebivalstva, pa tudi s prezentizmom v preteklih obdobjih. To je pojav, ko gredo delavci na delo kljub zdravstvenim težavam, čeprav bi jim lahko bila zaradi bolezni odobrena bolniška odsotnost, so navedli.

»Sistem v Sloveniji za zdaj ne podpira dovolj zgodnje vrnitve delavca na delovno mesto, kot je sicer zgledno urejeno v številnih državah članicah Evropske unije. V Slovenji imamo po eni strani časovno neomejeno trajanje bolniškega staleža in neomejeno absolutno višino nadomestila. Prav tako manjka zgodnja poklicna rehabilitacija in reintegracija delavcev po bolezni ali poškodbi, ki bi potekala sočasno z individualno medicinsko rehabilitacijo,« pojasnjujejo.

Bolniške povzročajo ogromno škode v gospodarstvu

Poročali smo že, da v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) opozarjajo, da se bolniške odsotnosti iz leta v leto povečujejo in povzročajo ogromne težave gospodarstvu.

»Vsak dan zaradi bolniškega staleža manjka na delovnem mestu več kot 56.000 zaposlenih, povprečno število bolniških dni je 21,6 delovnega dneva na zaposlenega na leto, stroški nadomestil pa so se v zadnjem desetletju nekajkrat povečali,« navajajo. Predsednik OZS Blaž Cvar ocenjuje, da je »več kot 18 milijonov izgubljenih delovnih dni na leto za slovensko gospodarstvo preveč«, in predlaga, da bi bilo stanje boljše, če bi breme nadomestil prevzel ZZZS že po 20 dneh bolniške odsotnosti.

Starejši od 58 let ali 35 let delovne dobe

Izbira je vaša: prosti petki, podaljšan vikend ali šest ur dela na dan

Generalni direktor OZS Danijel Lamperger opozarja, da je »postalo že normalno, da si delavec kakšnih pet vikendov na leto podaljša z enim telefonskim klicem do zdravnika«. Člani upravnega odbora OZS opozarjajo tudi na regresne zahtevke zaradi nesreč pri delu, ki lahko za majhna podjetja pomenijo finančno katastrofo: »Sodišče je ugotovilo objektivno odgovornost delodajalca, ki mora plačati regresni zahtevek v višini 100.000 evrov. To se lahko zgodi tudi malemu delodajalcu, kar lahko privede do stečaja podjetja.«

Igor Napast

Obvladovanje absentizma

ZZZS navaja, da je za boljše obvladovanje zdravstvenega absentizma potrebno »bolj zvezno odločanje o začasni in trajni nezmožnosti za delo, uvedba individualnega načrta vračanja delavca na delo ter vključevanje specialistov medicine dela, prometa in športa«. Prav tako predlagajo »evropsko primerljivo zakonsko ureditev pravice do bolniškega nadomestila, omejitev trajanja nadomestila, krepitev preventive in promocije zdravja, krepitev odgovornosti zavarovancev ter učinkovite sankcije v primeru opravljanja pridobitnega dela v času bolniške«.