Andrej Petelinšek

Pobudo za razpis referenduma o junija sprejeti noveli zakona o delovnih razmerjih so dali v Sindikatu delavcev migrantov. Čezmejne delavce je zmotilo črtanje določila, ki jim po navedbah sindikata znižuje znesek denarnega nadomestila za brezposelnost. Čezmejni delavec, ki v tujini izgubi službo, bo prejemal nadomestilo v enaki višini kot domači delavec, čeprav bi mu zaradi dela v tujini pripadalo višje nadomestilo. V sindikatu trdijo, da novela s tem krši evropsko uredbo o koordinaciji sistemov socialne varnosti, ki določa, da se socialne pravice, pridobljene v drugi državi zaposlitve, ne smejo izgubiti ob prehajanju med državami. »Delavec naj prejme nadomestilo, kot mu pripada iz države zaposlitve,« je zahtevo Sindikata delavcev migrantov strnil njegov predsednik Mario Fekonja.

Na ministrstvu za delo menijo, da so z novelo ustrezno uredili višino denarnega nadomestila za brezposelnost. To s 1. januarjem 2026 ne bo več vezano na povprečje zadnjih osmih bruto plač pred izgubo zaposlitve, ampak se bo usklajevalo z rastjo minimalne plače.

V naslednjem letu bo najnižje nadomestilo za brezposelnost znašalo 70 odstotkov, najvišje pa 130 odstotkov bruto minimalne plače, vendar le za tri mesece od nastopa brezposelnosti. Po sedanji ureditvi je najnižje nadomestilo za brezposelnost od leta 2013 fiksirano pri 530,39 evra oz. zamejeno navzgor pri 892,50 evra bruto.

»Ohranitev obstoječe določbe bi čezmejne delavce migrante zaradi nove ureditve, ki uvaja usklajevanje denarnega nadomestila z rastjo minimalne plače, postavila v slabši položaj,« pravijo na ministrstvu za delo. V Sindikatu čezmejnih delavcev pa so opozarjajo, da bi točko, ko bi bili na slabšem, po projekcijah ministrstva dosegli čez približno dve leti. V tem času pa se zakonodaja lahko v tujini spremeni, nadomestila pa zvišajo, so prepričani.

Zahtevan prag za vložitev referendumske pobude v državni zbor, to je 2500 podpisov, so v sindikatu presegli v dobrih dveh dneh. Skupaj so zbrali 12.233 podpisov. Ob zbiranju referendumskih podpisov bodo zbirali tudi 5000 overjenih podpisov za predlog sprememb zakona o delovnih razmerjih, v katerega bi ponovno vnesli izbrisani člen o čezmejnih delavcih.

Na ministrstvu za delo sicer optimistični, da do referenduma ne bo prišlo, vendar več podrobnosti o morebitnih rešitvah za čezmejne delavce, ki jih je napovedal minister Luka Mesec, za zdaj ne razkrivajo.

Andrej Petelinšek

Še drugič o isti pravici

Pobudnik drugega referenduma, za katerega se bo na prvi šolski dan začelo zbiranje podpisov, je Aleš Primc s skupino nasprotnikov o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. V t. i. Koaliciji Proti zastrupitvi bolnikov menijo, da je zakon krivičen in nehuman ter da krši ustavo, po kateri je človekovo življenje nedotakljivo. Obenem ocenjujejo, da bo povzročil pritiske na bolnike in starejše, naj se odločijo za pomoč pri prostovoljnem končanju življenja.

Po vetu državnega sveta julija vnovič potrjeni zakon polnoletnemu bolniku, sposobnemu odločanja o sebi, daje pravico do prostovoljnega končanja življenja. Pogoj pa je, da zaradi hude neozdravljive bolezni ali druge trajne okvare zdravja neznosno trpi. Možnosti za zdravljenje morajo biti izčrpane.

Prav tako bo pravico do prostovoljnega končanja življenja mogoče izkoristiti, če zdravljenje ne daje utemeljenega pričakovanja, da bo bolnik ozdravel ali da se mu bo stanje izboljšalo. Pravice pa ne bo mogoče uveljavljati zaradi neznosnega trpljenja, ki je odraz duševne bolezni.

V Društvu Srebrna nit, kjer so sodelovali pri pripravi zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, tega vidijo kot pomemben korak k priznanju človekove pravice, da lahko neznosno trpeči odloča o lastnem dostojanstvu tudi ob koncu življenja. »V času, ko nasprotniki zakona širijo neresnice in strašijo z izmišljenimi scenariji, želimo jasno poudariti, da zakon vsebuje ustrezne in pretehtane varovalke, ki onemogočajo zlorabe,« so zapisali ob vnovični potrditvi zakona.

O pomoči pri prostovoljnem končanju življenja so se na referendumu, takrat posvetovalnem, volivci sicer izrekali že junija lani. Za zakon, ki bi uredil to pravico, je glasovalo skoraj 55 odstotkov volivcev, proti jih je bilo 45 odstotkov.

Primc je svojimi somišljeniki pod zdajšnjo referendumsko pobudo zbral 15.000 podpisov.

Naslednja tarča – medijski zakon

Naknadni zakonodajni referendum pa se najverjetneje obeta tudi novemu medijskemu zakonu, ki ga državni zbor sicer še ni sprejel. Čeprav tega v koaliciji niso pripravljeni priznati, je zamiku pri odločanju – po referendumski zavrnitvi zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke – botrovala prav grožnja morebitnega novega referenduma. V največji opozicijski stranki SDS ga sicer (še) niso napovedali, a možnosti zanj niso izključili.

Na ministrstvu za kulturo poudarjajo, da nov medijski zakon prinaša »prvo celovito prenovo« medijske zakonodaje po več kot dvajsetih letih. Čeprav državni zbor o zakonu lahko odločal že maja, so se v koaliciji najprej odločili za umik obravnave, nato pa ga z obrazložitvijo, da želijo opraviti »dodaten razmislek o pripombah« niso uvrstili na junijsko redno sejo. Predvidoma naj bi poslanci zakon potrdili naslednji teden.

Rožljajo tudi sindikati

Da bodo po sprejetju predloga pokojninske reforme zbirali podpise za referendum, so že napovedali v Delavski koaliciji, ki združuje več sindikatov in civilnodružbenih organizacij. Nasprotujejo namreč višanju upokojitvene starosti, podaljšanju referenčnega obdobja za izračun pokojninske osnove in drugačnemu način usklajevanja pokojnin, ki manj upošteva rast plač in bolj stopnjo inflacije. Ker tudi po pogovorih ministrstvo za delo ni pripravilo korenitejših popravkov reforme, so konec maja začeli s pripravami na referendum.

Parlamentarne volitve že marca?

Referendumi bodo pred državnozborskimi volitvami prikladno orodje za pridobivanje političnih točk. Kdaj bodo razpisane, je v rokah predsednice republike Nataše Pirc Musar, ki pa jo omejuje zakon o volitvah v državni zbor. Ta določa, da se redne volitve izvedejo najprej dva meseca in najkasneje petnajst dni pred potekom štirih let od prve seje prejšnjega državnega zbora. Ustanovna seja tega sklica je bila 13. maja 2022.

Prvi možni datum volitev je tako nedelja, 15 marec 2025, zadnji pa nedelja, 26. april 2025. Po kuloarjih se sicer govori, da naj bi bila predsednica naklonjena k njihovi čim prejšnji izvedbi.