SDS zbrala podpise za referendum. Arčon: Ta referendum je proti kulturi.
SDS je zbrala dovolj podpisov za razpis referenduma o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, je na današnji novinarski konferenci sporočil poslanec Zvone Černač. Da je ta referendum manipulacija volivcev, uperjen je proti kulturi, je pa je v odzivu dejal podpredsednik vlade Matej Arčon.

V SDS so zbiranje podpisov za razpis zakonodajnega referenduma začeli 20. februarja, 35-dnevni rok za zbiranje podpisov pa se bo uradno iztekel prihodnjo sredo.
Za razpis referenduma mora pobudnik zbrati najmanj 40.000 podpisov, v največji opozicijski stranki so jih po navedbah Černača do vključno srede zbrali 47.584. Ob tem se je zahvalil vsem, ki so sodelovali pri zbiranju podpisov, in vsem, ki so ga oddali ter tako omogočili izvedbo referenduma, »ki ne bo pomemben samo zaradi odprave tega škodljivega zakona, pač pa bo tudi glas proti trenutni oblastni kliki s predsednikom vlade Robertom Golobom na čelu«. Odziv na zbiranje podpisov in večanje njihovega članstva pa po njegovem mnenju kažeta na to, da »ljudje razumejo, kdo dela prav in kdo dela narobe, kdo dela za ljudi in kdo dela proti njim«.
Obenem je znova nizal ostre kritike na račun novega zakona, ki bi po prepričanju SDS podeljeval pokojnine »v višini med 2000 in 3200 evrov posameznim privilegirancem, med njimi žal tudi takim, ki so sramota za slovensko kulturo in umetnost, in nekaterim, ki se iz slovenske kulture in umetnosti celo norčujejo«. Po mnenju SDS je nespodobno tudi, da se je koalicija odločila za ta zakon »brez občutka zmernosti« in to še preden je pripravila spremembe pokojninske zakonodaje.
Arčon: referendum je proti kulturi in podcenjujoč do kulturnikov
»Ocenjujemo, da referendum ni uperjen samo proti ministrici ali ministrstvu ali vladi, ta referendum je proti kulturi,« se je na novinarski konferenci po današnji seji vlade odzval Arčon.
Kot je dodal, pa je takšen referendum tudi podcenjujoč do vseh kulturnikov, ki so si z življenjskim delom prislužili nagrado in so na podlagi te upravičeni do dodatka k pokojnini, ko se dejansko upokojijo. »Če pogledamo in primerjamo s športom, nagrajenci s področja kulture dobivajo bistveno manj kot zaslužni športniki za njihova dela,« je povedal uradni govorec vlade.
Obenem pa je spomnil, da če nov zakon ne bo stopil v veljavo, bo v veljavi ostal zakon iz 70. let prejšnjega stoletja. Nov zakon pa bi natančneje določil pogoje za podeljevanje dodatkov, je spomnil.
Podpredsednik vlade in podpredsednik največje vladne stranke Gibanje Svoboda tako ocenjuje, da v primeru padca zakona na referendumu to ne bi rešilo ničesar: »Gre za manipulacijo volivcev, ne rešuje nič, ne odpravlja nič, ohranja stari zakon, ukinja novega.« Po Arčonovih besedah pa se bodo v Svobodi vključili v referendumsko kampanjo, ker se zavedajo odgovornosti, da »državljanom povemo, zakaj jih določena stranka želi spraviti na referendum«.
Kdaj bi lahko bil referendum?
Po izteku 35-dnevnega roka za zbiranje podpisov ima sicer pobudnik referenduma sedem dni za vložitev s podpisi podprte zahteve v državni zbor. Kdaj bodo to storili, Černač danes ni razkril, je pa zatrdil, da se bodo držali zakonsko določenih rokov in podpise v državni zbor vložili v prihodnjih dneh.
Če je zahteva, podprta s podpisi volivcev popolna, ima nato še državni zbor sedem dni časa, da z odlokom razpiše referendum. Od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja skladno z referendumsko zakonodajo ne sme preteči manj kakor 30 dni in ne več kakor leto dni. Določitev dneva glasovanja, do katerega preteče več kot 45 dni od dneva razpisa referenduma, sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino navzočih poslancev.
Tudi tega, za kateri datum referendumskega glasovanja se bodo zavzeli, Černač danes ni komentiral. Kot je dejal, to določajo akti, je pa kot smiselno ocenil, da se referendum izvede čim prej, saj je »vsako odlaganje nepotrebno«.
Kaj določa zakon, o katerem bomo odločali na referendumu?
Zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki ga je po vetu državnega sveta državni zbor vnovič potrdil konec januarja, sicer ureja pravico do omenjenega dodatka ter določa pogoje za njegovo priznanje. Med upravičence do nagrade uvršča prejemnike Prešernove nagrade, ki jo lahko podelijo največ dvema umetnikoma na leto, nagrade Prešernovega sklada ali državnega odlikovanja ter vsaj še ene od več kot 20 nagrad. Med temi je več kot deset takšnih, ki nagrajujejo življenjsko delo ali zaokrožen umetniški opus.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se