Robert Balen

Zakon o referendumu in ljudski iniciativi določa, da je zakon je na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev.

Število volilnih upravičencev ugotavlja ministrstvo za notranje zadeve, ki je prisotjno za vodenje evidence volilne pravice. Po zadnjih podatkih je skupno število volilnih upravičencev v državi na dan 25. aprila 2025 znašalo 1.692.455.

Za izpolnitev zavrnitvenega kvoruma na zakonodajnem referendumu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti morajo volivci tako oddati 338.491 veljavnih glasovnic proti. Ker se število volilnih upravičencev ugotavlja na dan glasovanja, se bo najverjetneje še spremnilo, je pa že jasno, da se bo gibalo okoli 340.000.

Široka podpora ob spreminjanju ustave

Tako imenovani model zavrnitvenega referenduma je državni zbor v okviru ustavnih sprememb referendumske ureditve skoraj soglasno sprejel leta 2013 v času vlade Alenke Bratušek. Podprlo ga je 86 poslank in poslancev, proti je bil le nepovezani poslanec Ivan Vogrin, ki je izstopil iz Državljanske liste.

V poslanskih skupinah so se takrat strinjali, da se na ta način omejuje možnost zlorabe instituta referenduma. Prav s tem argumentom so omejili tudi krog predlagateljev zakonodajnega referenduma: sedaj lahko njegov razpis zahteva le 40.000 volivcev in ne več tretjina poslancev ter državni svetniki.

Kvorum dosežen le dvakrat

Zavrnitveni kvorum je bil od uveljavitve ustavnih sprememb dosežen dvakrat. Leta 2015 je na referendumu o noveli zakona o zakonski zvezi, s katero bi se tedaj izenačile pravice istospolnih in raznospolnih parov, ob 36-odstotni udeležbi proti glasovalo 63,51 odstotka volivcev oz. 394 tisoč ljudi. Kvorum je bil presežen za 51 tisoč glasov.

Leta 2021 je bil nato dosežen še na referendumu o zakonu o vodah. Ob rekordni 46-odstotni udeležbi je 87,75 odstotka volivcev oz. 683 tisoč ljudi na glasovnici obkrožilo besedo proti. Kvorum je bil presežen za 300 tisoč glasov.

Robert Balen

Nazadnje, ko je potekalo referendumsko glasovanje, ni bil izpolnjen že prvi pogoj zavrnitevenega kvoruma. Na treh referendumih – spremebah zakona o vladi, noveli zakona o RTV Slovenija in zakonu o dolgotrajni oskrbi – novembra 2022 je namreč je večina glasovala za uveljavitev zakonov. Ob 41-odstnotni volilni udeležbi je med 181 tisoč in 94 tisoč volivcev, ki so bili za, preglasovalo tiste, ki so bili proti (največja razlika je bila pri noveli zakona o RTV, najmanjša pa pri spremembah zakona o vladi).

Koliko volivcev lahko na referendum pripeljejo nasprotniki zakona?

Različna glasovanje je med seboj nehvaležno primerjati. A če pri poskusu iskanja odgovora na zastavljeno vprašanje za vzorec vzamemo zadnjo »pravo anketo«, to so lanske evropske volitve, ugotovimo, da lahko ob upoštevanju 41-volilne udeležbe, ki je za referendum relativno visoka, nasprotniki zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti zberejo približno 316 tisoč glasov proti.

Robert Balen

SDS, ki je predlagateljica tokratnega referenduma, je dobila 206 tisoč glasov, druga opozicijska parlamentarna stranka NSi, pri kateri prav tako pozivajo k zavrnitvi zakona, pa slabih 52 tisoč. Prav tako so proti v SLS, ki je prejela nekaj manj kot 48 tisoč glasov, in Zelenih Slovenije, ki so jih dobili 10 tisoč.

Nasprotnikom bi tako »zmanjkalo« okoli 24 tisoč glasov proti. A ker so v delu vladne koalicije – v Svobodi in Levici – pozvali k bojkotu referenduma, zna biti število tistih, ki bodo odšli na volišča in nasprotujejo zakonu, občutno višje od tistih, ki bodo glasovali za njegovo uveljavitev. Ostaja le dilema, ali bo dosežen zavrnitveni kvorum.