Milijardni projekt, ki je potreboval dva referenduma in zrušil premierja
Kmalu bo po famoznem drugem tiru na relaciji Divača-Koper zapeljal prvi vlak.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Danes, ko bo po novem, dobrih 27 kilometrov dolgem tiru med Divačo in Koprom, ki premore tri viadukte in sedem predorov, zapeljal prvi vlak, se bo končala ena najbolj burnih infrastrukturnih sag v zgodovini samostojne Slovenije. Projekt drugega tira je v zadnjem desetletju zahteval kar dva referenduma, sprožil ustavne in sodne spore o pravilih politične kampanje ter posredno odnesel predsednika vlade Mira Cerarja. Spremljale so ga afere s famozno maketo, pa zapleti z izvajalci in politični spori, svoje pa je dodal še nepredvidljivi kraški teren.
V nacionalnem programu je bil drugi tir predviden že leta 1996. Po sprejemu državnega lokacijskega načrta leta 2005, sprememb zaradi dvotirnosti leta 2008, predinvesticijske zasnove leta 2010 in spremembe prostorske dokumentacije ter okoljevarstvenega soglasja leta 2014, je bilo zgolj za projektno dokumentacijo, razne študije in priprave porabljenih več kot 47 milijonov evrov.
Dva referenduma
Vlada je 31. marca 2016 ustanovila družbo 2TDK - namensko projektno podjetje za drugi tir, leto kasneje pa je državni zbor sprejel še poseben zakon o drugem tiru, ki je romal na referendum. Septembra 2017 ga je večina volivcev podprla (53,47 odstotkov), a je marca 2018 Vrhovno sodišče referendum razveljavilo. Vlada je po mnenju sodišča namreč v kampanji nastopila kot promotor zakona, Uradu vlade za komuniciranje pa je namenila 97.000 evrov kampanjskih sredstev. Sodišče je referendumsko tekmo označilo za neenako, takratni predsednik vlade Miro Cerar pa je po odločitvi odstopil. Mesec po razveljavljenem referendumu je steklo ponovno glasovanje, kjer je minimalna večina volivcev (50,06 odstotka) glasovala proti zakonu, a nasprotniki niso dosegli kvoruma petine vseh volilnih upravičencev. Zakon je torej kljub zavrnitvi na referendumu preživel.
Istega leta je izbruhnila še afera z maketo drugega tira. Na razpis sta prispeli dve ponudbi, prva vredna slabih 61.000 evrov, druga pa je bila občutno dražja, vredna slabih 134 tisočakov. Izbran je bil dražji ponudnik, ker komisija pri uporabi predloge programa Excel za ocenjevanje ponudb ni ustrezno korigirala formul, zaradi tega pa je prišlo do napačnih izračunov. 27. februarja 2019 je zaradi afere odstopil takratni minister za okolje Jure Leben, maketa pa je postala javni simbol občutka, da se pri drugem tiru dela predrago, predvsem pa netransparentno.
Težave s Turki
Prva fizična dela so se začela z urejanjem 32 cest, brez katerih gradbišč drugega tira ne bi bilo mogoče oskrbovati. Dve leti kasneje so bile podpisane pogodbe za glavna gradbena dela. Za odsek Črni Kal–Koper je bila podpisana 225-milijonska pogodba (brez DDV) za odsek Divača–Črni Kal pa pogodba v vrednosti slabih 404 milijonov evrov (prav tako brez DDV). Izvajalec del je postal konzorcij družb Kolektor, Yapi Markezi in Özaltin.
Kraški pekel
Delo je oteževal neizprosen kraški svet. Med gradnjo drugega tira so gradbinci naleteli na veliko število jam in drugih kraških pojavov. Letno poročilo 2TDK za 2024 omenja več kot 90 kraških pojavov, med njimi pet večjih v predorih Tinjan in Beka, ki so oteževali potek gradnje.
Februar 2024 je bil za projekt drugega tira milo rečeno težaven. Najprej je prišlo do napovedi stavke delavcev pri turških izvajalcih del Yapi Merkezi, inšpektorat pa je pri izvajalcih ugotovil malo morje nepravilnosti, zlasti pri evidencah delovnega časa in regresu. Poleg tega pa so se kopičila poročila o težavah turških podizvajalcev in o neplačilih.
Od Slovenije terjajo 330 milijonov
Turški gradbinec Yapi Merkezi je Sloveniji letos očital neenako in nepravično obravnavo pri zahtevkih za plačilo opravljenih del in poslovno škodo. Od države terjajo 330 milijonov evrov, saj naj bi ta kršila sporazume.Navajajo, da so zamude povzročile ovire pri gradnji, med drugim več kot leto dni nezmožnosti začetka del v dolini Glinščice ter odkritje kraških jam, zaradi česar zahtevajo dodatna plačila (skupno več kot 280 milijonov evrov).
Ministrstvo za infrastrukturo očitke zavrača in meni, da gre za neutemeljeno izsiljevanje podjetja, ki naj bi se znašlo v finančnih težavah zaradi neuspešnih poslov v Afriki, ne zaradi projekta v Sloveniji.
Milijardni projekt
Februarja 2025 je 2TDK potrdil anekse, s katerimi so se nekatera dela podražila za približno 23 milijonov evrov, rok za dokončanje pa se je uradno prestavil na 31. marec 2026. Družba je takrat zanikala, da turški partner povsem zapušča projekt, a je bilo iz nadaljnjih poročil razvidno, da je Kolektor v praksi prevzemal vedno večji del izvedbe.
Trenutna uradna vrednost projekta v tekočih cenah znaša 1.17 milijarde evrov (brez DDV), poleg sredstev, ki so bila v projekt vložena pred letom 2018. Samo pogodbi za dva glavna gradbena odseka iz leta 2021 sta skupaj znašali več kot 628 milijonov.
Drugi tir je v skoraj treh desetletjih prehodil dolgo pot, od načrtov na papirju do ene največjih infrastrukturnih investicij v zgodovini države. Projekt, ki je zaznamoval slovensko politiko, sprožil referendume, afere in sodne spore ter premagal zahteven kraški teren, danes vendarle dobiva svojo končno obliko.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
