Sašo Švigelj

Od samega začetka do danes je železnica tiste vrste prevoz, ki je najmanj napredoval. Zlasti če jo primerjamo z letali ali avtomobili. A to še ne pomeni, da je zaradi tega kaj slabša. Ima le nekaj posebnosti, ki bi jih morali preostali udeleženci v prometu upoštevati. Predvsem, da se vlak veliko težje ustavi kot na primer avtomobil.

Zato ima vlak ali drugo prevozno sredstvo na tirih zaradi svoje velikosti in dolge poti zaviranja, včasih ta lahko nanese tudi dober kilometer ali več, prednost pred drugimi udeleženci v prometu. Največkrat pa pride do »konflikta« ravno na križanju prometne infrastrukture. Torej na železniških prehodih.

Statistika govori svoj jezik

Čeprav veliko slišimo o varnosti v prometu, strogih disciplinskih kaznih ali drugih omejitvah, pa se malo sliši o posodabljanju neurejenih železniških prehodov, kjer je nesreč največ.

Pričakovali bi namreč, da bo z leti država s Slovenskimi železnicami in ustreznimi ministrstvi ukrepala odločneje, a še vedno je polovica nivojskih prehodov zavarovana le z Andrejevim križem.

Statistika jasno govori, da so ti najnevarnejši. Od leta 2019 do lani so na takih prehodi pri Slovenskih železnicah zabeležili 54 nesreč, na zavarovanih prehodih pa »le« 33. Največ prvih je bilo leta 2020, in sicer 15, medtem ko je bilo na zavarovanih prehodih največ nesreč leta 2019, in sicer devet.

Primož Lavre

Najbolj vroče točke so v okolici Ljubljane, kar 35 v omenjenem časovnem obdobju; pogosto poči tudi na progi Celje–Velenje (14 primerov), na progi Ljubljana Šiška–Kamnik Graben (10) in na progi Metlika–Ljubljana (8). »Preostale nesreče so enakomerno razporejene po celotni mreži železnic. Najpogostejši udeleženci so vozniki cestnih vozil. Vzrok je, ker največ prečkanj nivojskih prehodov opravijo prav cestna vozila. Vidnost in slišnost iz cestnega vozila je slabša kot pri pešcih in kolesarjih,« so povedali na Slovenskih železnicah.

Ti še najmanj upoštevajo cestnoprometne predpise, posebej to velja za voznike cestnih vozil, a zelo blizu so jim tudi kolesarji in pešci, ki podcenjujejo hitrost približevanja vlaka, ali pa na večtirnih progah pogledajo na eno stran, na drugo pa pogosto ne.

Policija dodaja, da je prehod, zavarovan z Andrejevim križem, lahko velika past: »Ugotavljamo, da so vozniki cestnih vozil na železniških odsekih prog, kjer vozi manj vlakov, tudi manj pozorni pri prečkanju nivojskega prehoda in ne pričakujejo vlaka.« 

Vseeno je trend zmanjševanja železniških prehodov z Andrejevim križem jasen. Če jih je bilo decembra 2000 1078, od tega kar 71 odstotkov zavarovanih le z Andrejevim križem, jih je bilo lani le še 335. V Sloveniji imamo sicer okoli 1208 kilometrov železniških prog.

Glede na statistiko pa lahko ugotovimo, da smo imeli lani približno enako število zavarovanih (339) in prehodov z Andrejevim križem (335), torej smo šele nekje na polovici »dela«.

Primož Lavre

Najbolj kritična je jugovzhodna Slovenija

Po podatkih Slovenskih železnic je največ prehodov zavarovanih le z Andrejevim križem, na območju regionalne proge številka 80 na razdalji Metlika–Ljubljana in na območju regionalne proge 81 Sevnica–Trebnje. Dolenjska in Bela krajina sta torej najbolj na udaru, in čeprav so že pred leti odgovorni poudarjali, da je nivojski prehod z vso cestno signalizacijo le začasen ukrep, je še vedno polovica teh prehodov prepuščenih le pozornosti udeležencev v prometu.

Zakaj ta statistika ni v prid zavarovanim prehodom, pa je odgovor – denar. »Strošek vzpostavitve tehnično zavarovanega nivojskega prehoda je odvisen od več dejavnikov. Na ceno zavarovanja tako bistveno vplivata gradbena ureditev prehoda in tehnična zahtevnost avtomatskega zavarovanja. Povprečna ocenjena vrednost tehnično nezahtevnega objekta znaša 400 tisoč evrov,« so pojasnili pri slovenskih železnicah.

Kazen je še najmanj

Za varno prečkanje železniške proge je torej nujno, da je tisti, ki prečka progo, popolnoma zbran. Vlak se zaradi svoje mase in hitrosti ne more hitro ustaviti. Pri hitrosti 100 kilometrov na uro in pri polnem zaviranju je njegova ustavljalna pot vsaj en kilometer. Vsako kršenje predpisov pomeni ogrožanje sebe in drugih, za takšen prekršek pa je predvidena visoka kazen. Od 200 do 500 evrov in pet kazenskih točk vas bo stal prekršek na prehodu.