I. Novak

##IMAGE-3320329##

Območje Bršljina je v prostorskih razvojnih planih predvideno kot eno vitalnejših območij razvoja, kar tam živečim krajanom sicer obeta številne dobrine, obenem pa prinaša tudi nevšečnosti. Svet krajevne skupnosti, ki mu predseduje Jožica Šepetavc, najbolj moti to, da krajevna skupnost nima besede pri izdajanju dovoljenj in soglasij h gradnjam, ki še kako vplivajo na življenje krajanov.

Šepetavčeva ugotavlja, da so v fazo razvojnega načrtovanja dovolj vključeni, sodelovanje pa se konča pri operacionalizaciji prostorskih aktov. Izdana soglasja k novogradnjam jim pristojne službe posredujejo le v vednost. Eden zadnjih tovrstnih primerov je soglasje k izgradnji že četrtega bencinskega servisa v tem delu mesta, za katerega je občina že prižgala zeleno luč.

Krajani so prepričani, da bi na za zdaj še prazno zemljišče, kjer je nekdaj stala Padovanova hiša in je dragocen prostor sredi stanovanjskega naselja in trgovskega centra, sodila za ljudi bolj prijazna dejavnost. Problematičen izvoz s črpalke, ki je bil sprva predviden pred železniškimi zapornicami, kjer so že sedaj pogosti zastoji, so pristojni vendarle raje umestili na Ljubljansko cesto. A kapital ima zadnjo besedo in črpalka bo.

“Prizadevamo si, da bi ob tem zagotovili boljše pogoje za življenje, a ni enostavno,” razlaga Šepetavčeva, ki se zavzema, da bi se dejavnosti, ki ne izpolnjujejo ekoloških zahtev, umaknile iz urbanega okolja.

Z družbo Ursa, naslednico Krke Novoterm, so se uspeli dogovoriti, da se proizvodnja v tem delu mesta ne bo širila, hkrati pa so jim vodilni kot neke vrste ekološko rento zagotovili pomoč pri urejanju prometne infrastrukture.

Kljub severni mestni obvoznici je eden najbolj obremenjenih odsekov v mestu odsek od železniških zapornic do gostilne Čefidelj. Promet pa bo, po oceni predsednice, glede na nove stanovanjske soseske in dejavnosti v tem delu mesta še večji.

V tem času izdelujejo projektno dokumentacijo za rekonstrukcijo omenjene ceste, vključno z za zdaj preozkim mostom, na katerem se dve vozili le s težavo srečata.

Šepetavčeva računa, da bodo potrebni denar za izvedbo projekta zbrali v prihodnjem letu. Krajevna skupnost se namreč z lastnimi sredstvi, ki ji pripadajo iz občinskega proračuna - v lanskem letu je imela na razpolago manj kot 30 tisoč evrov -, projekta ob tem, ko bi radi rešili še kopico ostalih zadev, sama ne zmore lotiti.

“V krajevni skupnosti je še veliko makadamskih dostopnih poti, ki jih počasi urejamo. Prav tako je z razsvetljavo. V naselju V Brezov Log smo lani praznovali 40-letnico, a komaj takrat dobili razsvetljavo,” pravi predsednica, ki si obenem prizadeva, da bi bolj povezala krajevno skupnost, saj se zaveda, da bi tako lahko postorili mnogo več, kot zmore sam svet.