arhiv UKC Ljubljana

Po podatkih Slovenija Transplanta je bila lani povprečna starost darovalcev organov 56,7 leta, z 20 darovalci na milijon prebivalcem pa je Slovenija uvrščena na četrto mesto med državami, ki so združene v Eurotransplantu. Med najpogosteje presajenimi organi je bilo 42 ledvic, 26 src, 23 jeter in 11 pljuč. Dve ledvici pa so darovali darovalci še za časa življenja.

»En človek lahko z darovanjem organov reši tudi do devet življenj, zato želimo, da bi darovanje postalo ustaljen del oskrbe po koncu življenja,« je povedal Andrej Gadžijev, direktor zavoda Slovenija Transplant.

Vsakdo se odzove po svoje

A vsakdo, ki ga doleti smrt bližnjega, se odzove na izgubo na svoj način. Na način žalovanja vpliva mnogo dejavnikov in eden od pomembnih, ki določajo žalovanje, je tudi način smrti. Smrti, ki jih ne pričakujemo, pogosto povzročijo hud šok in različne travmatske odzive. »Med te vrste nenadnih in pogosto nasilnih smrti spadajo tudi prometne in druge nesreče, pa samomori, umori, nenadne smrti zaradi infarkta ali možganske kapi,« pravi Uroš Drčić, psihoterapevt v zavodu Revita.

Kot pravi, je večje število darovalcev v državah z močno krščansko tradicijo, medtem pa v drugih delih sveta, recimo v Afriki ali Aziji, tega načina zdravljenja ne poznajo.

Skoraj 117.000 jih je pripravljeno darovati organe

Trenutno imamo 11 donorskih centrov, v letu 2024 so v njih skupaj zabeležili 63 primerov umrlih darovalcev, na koncu pa je prišlo do že omenjenih 42 dejanskih darovalcev. Prav tako omenjenih 146 darovanih organov pa je več kot v rekordnem letu 2023, saj pridemo na 3,4 organa na darovalca. Je pa bilo lani manj opredelitev, da želijo posamezniki postati darovalci. Na seznam so lahko dodali skupaj 983 oseb, od tega se jih je 700 za to odločilo kar na spletu, vsega skupaj pa imamo pri nas na tem seznamu 16.669 oseb, ki želijo darovati, in le 134, ki so izrecno zahtevali, da organov ne želijo podariti.  

Profimedia

Največ darovalcev je bilo na področju UKC Ljubljana, skupaj 26, sledita področje UKC Maribor z 18 organi ter bolnišnica Celje z 11 organi. Ostaja pa še nekaj belih lis v Sloveniji, kjer lani niso pridobili nobenega organa, a govorimo le o treh regijah (Jesenice, Slovenj Gradec in Ptuj).

Slovenija na visokem četrtem mestu

V primerjavi z drugimi državami je Slovenija torej na četrtem mestu, najvišje je na lestvici Eurotransplanta uvrščena Belgija z več kot 31 darovalci na milijon prebivalcev, druga je Hrvaška s 30,6 in tretja Nizozemska z 20,1 ter z le malo večjo številko kot Slovenija. V povprečju pa je celotna Evropa pri 15,4 darovalca na milijon prebivalcev.

Kot pravi Andrej Gadžijev, so pri nas lahko darovalci vsi, ki umrejo možganske smrti in so po oceni strokovnjakov, to je specialistov različnih vej medicine, primerni za darovanje organov (srca, pljuč, jeter, ledvic in trebušne slinavke) in nekaterih tkiv (predvsem roženic). »Starost pri tem ni omejitev. Darovalec je lahko prav vsak, od novorojenega otroka pa do starostnika prek 90 let. Idealnih darovalcev je izjemno malo, številni imajo pridružene bolezni, je pa pomembno, kako dobro so bile za časa življenja zdravljene. Za darovanje se lahko opredeli vsak, ki dopolni 15 let in je sposoben samostojnega odločanja. Za darovanje sta potrebna opredelitev umrle osebe in soglasje svojcev.«

Če pa človek umre na mestu na primer prometne nesreče, v obstoječem načinu in organizaciji dela ne more biti darovalec.

Imamo ene najkrajših čakalnih dob na organe

Zanimivo je, da je sicer povprečna starost darovalca pri nas 56,7 leta (evropsko povprečje je 57 let), vseeno se za darovanje več odločajo starejši od 65 let. Smo pa imeli lani tudi enega darovalca, ki je bil mlajši od 15 let. Na novo se jih je kot darovalec opredelilo največ v starostni skupini od 19 do 28 let, in sicer 300 posameznikov, kar kaže na premik v miselnosti, in da se tudi mladi zavedajo, kaj pomeni pomoč z darovanjem organov.

arhiv

Ob koncu lanskega leta je pri nas na vsaj en organ čakalo skupaj 197 bolnikov, največ jih čaka na srce (90) in ledvice (80).

Načeloma se čakalne dobe na organe pri nas skrajšujejo. Čakalne dobe se razlikujejo od primera do primera, nanje pa vpliva več dejavnikov, od nujnosti, ustreznosti organa po do velikosti ali krvnih skupin. »Povprečno imamo v Sloveniji ene najkrajših čakalnih dob med državami Eurotransplanta. Na presaditev ledvice bolniki v povprečju čakajo 12 mesecev, na srce osem mesecev, na pljuča šest mesecev in na jetra okoli tri mesece,« pravi Gadžijev.

Kakšna je uspešnost presaditev oziroma kaj si bolniki s presajenimi organi lahko obetajo?

Po desetih letih od presaditve ledvic je možnost preživetja še vedno 80-odstotna, 80- odstotno možnost preživetja po petih letih po statistiki omogočata presajeno srce ali jetra. Tudi 20 in več let pa je lahko doba preživetja na splošno s presajenimi organi.