Profimedia

Dobra polovica Slovenije leži na območju, na katerem je možen potres intenzitete osme stopnje po evropski potresni lestvici (EMS), navaja Resolucija o krepitvi potresne varnosti Prehitimo potres, ki jo je decembra 2023 izdalo ministrstvo za naravne vire in prostor.

"Pripravljenost oziroma ozaveščenost ljudi o potresni ogroženosti v Sloveniji ni ustrezna, saj se pogosteje pojavljajo šibkejši potresi, rušilni potresi pa redkeje. Tako ljudje ne razvijejo občutka o potresni ogroženosti na podlagi lastnih spoznanj oziroma pridejo do teh spoznanj običajno šele, ko se večja nesreča zgodi. Zato se raje osredotočajo na druge vidike ustreznosti njihovih bivališč, na primer videz in energetsko učinkovitost, kot pa na osnovno varovanje zdravja in življenja," med drugim navaja resolucija.

Resolucija o krepitvi potresne varnosti Prehitimo potres

Toda ukrepi za izboljšanje potresne varnosti so poldrugo leto po sprejetju resolucije še v pripravi. "Na podlagi sprejetega dokumenta smo se lotili priprave Akcijskega programa za krepitev potresne varnosti. Trenutno nam dve strokovni inštituciji, skupaj s podizvajalcema za posamezna področja, pripravljata strokovne podlage. Akcijski program bo predvidoma pripravljen v začetku naslednjega leta. Eden izmed ciljev Resolucije je tudi postopno utrjevanje stavbnega fonda, ki se naj bi uresničeval v naslednjih desetletjih," pojasnjujejo na ministrstvu za okolje in prostor.

Ob tem na ministrstvu dodajajo, da država sicer ima vzpostavljen sistem za ukrepanje takoj po potresu, ki ga vodi Uprava RS za zaščito in reševanje.

Grozljivi spomini iz preteklosti

Samo v 20. stoletju se je v Sloveniji zgodilo 15 potresov, ki so dosegli ali presegli intenziteto sedme stopnje po EMS. V potresni zgodovini območja današnje Slovenije pa se je od začetka 16. stoletja tak potres zgodil najmanj 50-krat. Največje pospeške tal je glede na karto potresne nevarnosti pričakovati na območjih Bovškega in Idrijskega, Ljubljane z okolico ter Brežic in Krškega, na kar kaže tudi zgodovina.

Najmočnejši doslej zabeleženi potres v Sloveniji je bil 26. marca 1511 na Idrijskem, intenziteta je ocenjena na deveto stopnjo EMS. Terjal je 12 tisoč žrtev, poškodbe na objektih so nastale celo na Dunaju in v Benetkah.

Precej živ je spomin na ljubljanski velikonočni potres, ki je prestolnico stresel 14. aprila 1895, učinki pa so ocenjeni na med osmo in deveto stopnjo EMS. Več kot desetina stavb je bila tako poškodovanih, da jih je bilo treba porušiti, umrlo je 21 ljudi.

Mestni muzej Ljubljana

Na velikonočno nedeljo 12. aprila 1998 so se tla znova močno stresla, tokrat v Zgornjem Posočju. Potres z magnitudo 5,6 je bil najmočnejši v 20. stoletju z žariščem na ozemlju Slovenije. Čutili so ga celo v Nemčiji in Švici. Poškodoval je več kot 4000 objektov, ni pa zahteval žrtev.

V ogroženih stavbah živi od 88.000 do 238.000 ljudi

Obsežna študija z naslovom Seizmični stresni test stavbnega fonda Republike Slovenije (2020–2050), ki sta jo izvedla Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo ter Inštitut za konstrukcije, potresno inženirstvo in računalništvo, je pokazala, da v potresno ogroženih stavbah živi od 88.000 do 288.000 tisoč ljudi oziroma od 6 do 15 odstotkov populacije. V študiji so ocenili, da je vrednost tega fonda od 6,4 do 13,4 milijarde evrov.

Mediana neposredne škode na stavbah bi znašala 7,2 milijarde evrov oziroma okoli 15 odstotkov BDP iz leta 2019, še izhaja iz študije. Pri tem ni upoštevana škoda na infrastrukturnih objektih in druga posredna škoda, kot so ureditev začasnih bivališč, stroški okrevanja prebivalcev, izpad infrastrukture, prekinitev proizvodnje v gospodarstvu, še navaja študija, ki je bila strokovna podlaga za uvodoma omenjeno resolucijo "Prehitimo potres".

V Ljubljani kritičnih 393 objektov, od tega 15 stolpnic

Potresno nevarnih stavb, višjih od štirih etaž in zgrajenih pred letom 1981, je v Sloveniji 1188, od tega 393 v Ljubljani. Med njimi je 15 stolpnic, zgrajenih med letoma 1959 in 1965, za katere je značilno, da imajo nad kletjo in pritličjem od devet do 12 nadstropij in da so zidovi v kletnih etažah, v nekaj primerih pa tudi v pritličju, izdelani iz monolitnega betona.

Po zadnjih analizah potresne odpornosti stavb v Mestni občini Ljubljana (MOL) iz leta 2018, te spadajo med najbolj ogrožene stavbe v prestolnici. Nahajajo se v središču pregovorno najlepšega mesta na svetu; na Streliški ulici (številka 1, 2, 3 in 37A), Hudovernikovi (2, 4, 8 in 13), Rozmanovi 2, Hrvatskem trgu 2, Štefanovi 15, Pražakovi 6, Cigaletovi 8, nekoliko odmaknjeni iz centra sta stolpnici na Sketovi 6 in Grablovičevi 32.

Svet24

Kakšne bi bile posledice velikonočnega ljubljanskega potresa danes? "Število žrtev bi bilo bistveno večje, kot leta 1895, saj je tudi prebivalcev danes v Ljubljani bistveno več kot takrat, poleg tega so stavbe danes precej višje, te pa so avtomatično bolj podvržene potresnim silam. V primeru takega potresa bi bil zelo velika tudi gospodarska škoda. Na fakulteti so leta 2020 izračunali srednjo vrednost škode, ki bi takrat znašala 7 milijard evrov, pri čemer pa gre le za neposredno škodo na stavbah, dejanska škoda pa bi bila še bistveno večja. To je škoda, ki jo majhna država, kot je Slovenija, zelo težko prenese," poudarjajo v Inženirski zbornici Slovenije (IZS).

Kritične gradnje od konca druge vojne do leta 1981

Na IZS sicer že dolgo opozarjajo na nezadostno potresno odpornost stavbnega fonda. "Problematični so predvsem obstoječi objekti, grajenih v preteklih obdobjih, ko predpisi še niso bili na ravni današnjih. Potrebno se je zavedati, da so bili pred letom 1964 objekti grajeni v skladu s tehnično regulativo, ki ni podajala zahtev za zagotovitev potresne odpornosti objektov z potresnimi analizami," pojasnjujejo v IZS.

"Še posebej nevarni so nekateri objekti, grajeni po 2. svetovni vojni, ko se je gradilo v višino z omejenimi finančnimi sredstvi. Mednje spada tudi 15 stolpnic, ki jih omenjate. Po nekaterih analizah, ki so bile opravljene na Zavodu za gradbeništvo (ZAG), imajo nekateri od teh objektov manj kot 10 odstotno potresno odpornost, ki jo danes zahtevamo za novogradnje," še pravijo v IZS.

Wikimedia

Pa tudi po letu 1964 z današnjega gledišča še ne moremo govoriti o potresno odporni gradnji. "Prvi, takrat sprejeti protipotresni predpisi, so bili namreč še primitivni, graditev v skladu s temi predpisi pa ni zagotavljala zelo visoke potresne odpornosti. Intenziven znanstveni napredek na tem področju je privedel do novih predpisov, sprejetih leta 1981, ki pa so že zagotavljali precej višjo potresno odpornost, za potresno varne pa lahko smatramo šele objekte, grajene po letu 2008, ko so kot obvezni za uporabo pričeli veljati moderni standardi Evrokod," pojasnjujejo v IZS.

80 odstotkov bolnišnic ni potresno varnih

"Absolutne varnosti sicer ni, a graditev v skladu s temi predpisi z zelo veliko verjetnostjo zagotavlja, da bodo uporabniki preživeli tudi močnejše potrese, ki se statistično pojavljajo redko. Pri projektiranju običajnih objektov, kakršni so tudi stanovanjski, se upošteva potres s povratno dobo 475 let, upošteva pa se tudi nekatere varovalke, ki zagotovijo še dodatno varnost. Za objekte, katerih posledice odpovedi so izredno velike, ali pa je njihova integriteta po potresu za družbo velikega pomena, je varnost še večja," pravijo v IZS.

"Tako se objekti, kot so naprimer bolnišnice, v skladu z današnjimi predpisi gradijo z upoštevanjem 40 odstotne višje potresne obtežbe, saj ni dopustno, da bi se med potresom, ko še posebej veliko ljudi potrebuje zdravstveno oskrbo, podrli še objekti, kjer bi jih lahko zdravili. Žal pa so analize, ki so jih opravili na fakulteti pokazale, da v Sloveniji kar 80 odstotkov bolnišnic ni potresno varnih, kar je zelo alarmantno," pojasnjujejo v IZS.

"Z najvišjo varnostjo se gradijo objekti, kot so nuklearne elektrarne, saj bi bile posledice odpovedi za družbo katastrofalne. Enako velja za krško nuklearko. Tam se v obzir vzame potres s kar 10.000 letno povratno dobo, v zasnovo pa vnaša še mnoge varovalke," poudarjajo v IZS.

Kaj je povratna doba?

Povratna doba je preprosto povedano ocena, koliko pogosto se na določenem območju lahko pričakuje potres določene moči.

Naprimer: če ima neko območje potresno povratno dobo 100 let za magnitudo 6, to pomeni, da se v povprečju vsakih 100 let zgodi potres magnitude 6 ali več. Ne pomeni pa, da se bo točno vsakih 100 let zgodil potres – lahko jih je več v kratkem času ali pač nobenega.

Povratna doba se uporablja pri potresni ogroženosti, gradbenih predpisih in načrtovanju varnosti stavb. Stavbe v območjih z nizko povratno dobo za močne potrese (npr. 50 let) morajo biti zgrajene bolj potresno odporno kot v območjih z dolgo povratno dobo (npr. 1000 let).