Sa. R.

Policija vsaki dve leti izvaja lastne javnomnenjske raziskave, s katerimi želi pridobiti povratne informacije o svoji uspešnosti in učinkovitosti.

Kot je pokazala najnovejša raziskava, je slovenski policiji lani zaupalo 32,3 odstotka vprašanih, povsem pa ji je zaupalo 23,2 odstotka anketirancev. Skupno je torej policiji zaupalo 55,5 odstotka vprašanih, kar je za 14,7 odstotne točke več kot leta 2022 in za 25 odstotnih točk več kot leta 2021. Odstotek zaupanja policiji je bil medtem za 11,1 odstotne točke nižji kot leta 2018, izhaja iz raziskave.

Na drugi strani policiji ni zaupalo oziroma sploh ni zaupalo 13,4 oziroma 12 odstotkov vprašanih. Skupni delež anketirancev, ki policiji lani ni zaupal, je bil tako za 15,3 odstotne točke manjši kot leta 2022 in za 24,5 odstotka manjši kot leta 2021. Odstotek sodelujočih, ki policiji niso zaupali, je bil letos za 8,9 odstotne točke večji kot leta 2018

Da ji niti zaupa niti ne zaupa je lani ocenilo 19,1 odstotka.

Najmanj zaupanja na Dolenjskem

V povprečju so policiji bolj zaupali anketiranci z območja Policijske uprave (PU) Kranj, medtem ko so ji manj zaupali posamezniki z območja PU Novo mesto.

Policiji so v povprečju bolj zaupale ženske, starejši od 65 let, posamezniki z osnovnošolsko ali nižjo izobrazbo in tisti, ki so imeli en neposreden stik s policisti.

Manj pa so policiji v povprečju zaupali moški, posamezniki, stari od 18 do 30 let, tisti, ki imajo tretjo bolonjsko stopnjo izobrazbe, in tisti, ki so imeli od dva do pet neposrednih stikov s policisti.

Ugled

Sodelujoči v raziskavi so ocenjevali tudi ugled policije kot institucije. Večina vprašanih, 39,6 odstotka, je policijo označilo za ugledno institucijo. Da je zelo ugledna, je menilo 12,5 odstotka vprašanih, medtem ko za petino anketirancev policija niti ni niti je neugledna.

Za 16,1 odstotka vprašanih policija ni ugledna institucija, za 11,7 odstotka pa sploh ni ugledna.

Tako kot pri zaupanju v policijo so tudi ugled policije kot institucije v povprečju bolj pozitivno ocenili anketiranci z območja PU Kranj, manj pozitivno pa posamezniki z območja PU Novo mesto.

Ugled policije so v povprečju bolj pozitivno ocenili starejši od 66 let, ženske, posamezniki, ki živijo v naselju s 500 do 1999 prebivalci, posamezniki, ki imajo osnovnošolsko izobrazbo ali nižjo ter tisti, ki so imeli en neposreden stik s policisti in tisti, ki so imeli več kot deset neposrednih stikov s policisti.

Manj pozitivno pa so ugled policije v povprečju ocenili anketiranci, stari od 31 do 55 let, moški, posamezniki s tretjo bolonjsko stopnjo izobrazbe, posamezniki, ki živijo v naselju z več kot 10.000 prebivalci, in tisti, ki so imeli od dva do pet neposrednih stikov s policisti.

Zadovoljstvo z delom

Z delom slovenske policije je bilo lani zadovoljnih 53,5 odstotka sodelujočih v raziskavi, kar je za 14,6 odstotne točke več kot leta 2022 in za 24,3 odstotne točke večji kot leta 2021.

Delež zadovoljnih z delom slovenske policije je bil lani za 10,3 odstotne točke manjši kot konec leta 2018.

Nezadovoljnih z delom slovenske policije je bilo letos 26,1 odstotka. To je za 15,1 odstotne točke manj kot leta 2022 in za 26,1 odstotne točke manj kot leta 2021. V primerjavi z letom 2018 je bil lani delež tistih, ki niso zadovoljni z delom slovenske policije, večji za 8,3 odstotne točke.

V povprečju so bili z delom slovenske policije bolj zadovoljni na območju PU Koper, manj pa na območju PU Novo mesto.

Spletno anketo so na policiji izvedli med 16. in 31. majem 2024. V njej je sodelovalo 2923 polnoletnih državljanov in državljank Slovenije.