Arhiv Dolenjskega lista

Arhiv Dolenjskega lista

Zadnjih štirinajst dni se na povabilo Založbe Goga na pisateljskem gostovanju v Novem mestu mudi v Berlinu živeča ugledna in v svetu uveljavljena pesnica, pisateljica ter novinarka Maruša Krese.

Med bivanjem in pisanjem v hostlu Situla na ulicah in v okolju Novega mesta podoživlja spomine svojih staršev in podobe lastne pisateljske domišljije. Združila jih bo v novem romanu, ki se dotika tudi Dolenjske in Novega mesta.

Kot je povedala v pogovoru s Stanko Hrastelj, ki so ga včeraj priredili v atriju Knjigarne Goga, se je za ustvarjalno bivanje v Novem mestu odločila po njenem enodnevnem obisku Goginega avgustovskega seminarja za prevajalce iz slovenskega jezika, po povabilu pa je dokončno odločilo njeno družinsko poreklo.

Namreč njena starša sta rojena Dolenjca iz novomeškega okrožja. Njena mati je bila po rodu iz Mirne Peči in novomeška gimnazijka, oče pa se je rodil v Bogneči vasi pri Trebelnem.

Prihaja iz partizanske družine, kot je povedala, pa se ji zdi, da je bilo njeno otroštvo prepleteno in zaznamovano z družinskimi obiski partizanskih proslav po dolenjskih hostah.

Kot otroku ji je to presedalo, pravi, danes pa ob obiskih Dolenjske, predvsem pa Bogneče vasi – ki se ji sedaj zdi prelepa in jo doživlja skoraj, kot bi jo opisal sloveči kolumbijski pisatelj Gabriel Garcia Márquez – spoznava in podoživlja družinsko izročilo.

»S tem, da sem nekaj dni vnovič preživela na Dolenjskem, so se moji spomini nanjo pozitivno obrnili, Novo mesto pa mi je postalo zelo všeč,« je še povedala.

Maruša Krese se je leta 1947 rodila v Ljubljani. V Ljubljani, Londonu, Združenih državah Amerike in nemškem Utrechtu je študirala literarno teorijo, umetnostno zgodovino in psihoterapijo, med letoma 1975 in 1990 pa je v Ljubljani, Londonu in Tübingenu delala kot psihoterapevtka.

Od leta 1990 živi v Berlinu in deluje kot svobodna ustvarjalka ter novinarka. Piše za revije in časopise Die Zeit, Berliner Zeitung, TAZ, Lettre International in Manuskripte ter radijske igre, prozo in poezijo.

Za zbirko kratkih zgodb Vsi moji božiči je v Sloveniji leta 2008 dobila nagrado Fabula, omenjenega leta pa so jo uvrstili v fotografski projekt Sto najpomembnejših Evropejk. Za humanitarno delo in kulturno posredništvo med Bosno in Nemčijo ji je nemški predsednik podelil odlikovanje zlati križec.