Spoznali jih boste po povorki, nevarne pa so njihove dlačice
Prva dolgotrajnejša otoplitev predrami gosenice pinijevega (borovega) sprevodnega prelca, ki je skozi evolucijo razvil obrambo, ki je nevarna zlasti za pse.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Ritual se ponovi vsako leto. Ko se februarja in marca dovolj segreje, je to signal za gosenice pinijevega sprevodnega prelca, ki so najbolj hladne dneve preždele v zapredku na boru. Kakšen mesec še hlastno obžirajo iglice in se redijo, nato pa okrepljene v povorki krenejo po deblu proti tlom. Detektirali so že vlakec, v katerem je bilo več kot 300 gosenic.
V koloni iščejo primerno rahlo zemljo, v katero se vkopljejo in zabubijo. Iz njih se poleti razvije metulj oziroma debela vešča, ki poleti ustvari gnezdo na drevesnih vejah in izleže jajčeca. Mlade gosenice ostanejo na drevesu, ponoči veselo glodajo iglice (povzročajo škodo) in si povečujejo gnezdo. Vse do pomladi.
Letos o teh gosenicah med prvimi poročajo iz Sežane. Na Facebooku je ena od občank opozorila, da so »v parku za Starim gradom že gosenice borovega prelca, ki so posebej nevarne za male otroke in pse.«
Zakaj so nevarne? Goseničji prelec je »oborožen« s strupenimi ožigalnimi dlačicami, ki vsebujejo toksin in povzročajo sproščanje histamina. Pri stiku s človeško kožo povzročijo alergijsko reakcijo, vnetje, srbečico, za psa pa so lahko celo usodne. Pride lahko do hude otekline jezika oziroma ustne sluznice. Psi se mučijo, davijo, težko dihajo in požirajo. Zato velja nasvet, da lastniki psu najprej z vodo izperejo usta, nato pa čim prej obiščejo veterinarja. V skrajnem primeru, in nekaj takšnih je že bilo v Sloveniji, pride do zadušitve.
Poznamo tudi pinijevega »bratca«, hrastovega sprevodnega prelca, ki je podobno nesramen, aktiven pa nekoliko kasneje, gosenice preidejo na tla maja ali junija.
Ponovimo priporočila:
- izogibajmo se s prelci napadenih delov gozdov
- v primerih namnožitve prelcev se v vetrovnem vremenu ne zadržujmo v bližini gozdov
- ne dotikajmo se gosenic in njihovih zapredkov
- otroke poučimo, naj se ne dotikajo ali približujejo zapredkom ali gosenicam prelcev
- pse in druge hišne živali izurimo ali jih pridržimo, da preprečimo stik z gnezdi ali gosenicami prelcev
- če opazimo zapredke prelcev v parkih ali na drugih javnih površinah v mestih in naseljih, to sporočimo na lokalno skupnost
- če opazimo zapredke prelcev v gozdu ali na gozdnem robu, to sporočimo na pristojno območno enoto Zavoda za gozdove Slovenije - odstranjevanje zapredkov prelcev na površinah, katerih smo lastniki, moramo zagotoviti sami, izvede pa naj ga usposobljen izvajalec
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
