Kakšno državo si predstavlja podmladek parlamentarnih strank
Spremljajte aktualne politične zgodbe
V predvolilni oddaji Pogovori o prihodnosti "Generacija 2035" so se soočili predstavniki podmladkov štirih parlamentarnih strank. Ponovitev je na Aktual TV ob 20.30.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Že uvodni del oddaje, v kateri so se soočili Nika Podakar (Gibanje Svoboda), Luka Simonič (SDS), Žak Gajšek (SD) in David Tomažin (NSi), se je vrtel okoli vprašanja, zakaj je volilna udeležba med mladimi nižja kot pri starejših starostnih skupinah. Nika Podakar je zavrnila tezo, da so mladi apatični do politike. Po njenem mnenju se generacija Z za družbena vprašanja zanima bolj kot generacije pred njo, kar da dokazujejo tudi mladi, ki danes aktivno delujejo v podmladkih strank. Kot primer je navedla akcijo Kriminalec naj ne bo politik, s katero so po njenih besedah prvič po 35 letih uvedli pogoj nekaznovanosti za politike.
Luka Simonič je odgovoril, da je aktualna vlada sicer res nekaj naredila, a predvsem to, da so se mladi »prebudili« in začeli množično vstopati v SDS. Poudaril je, da si v njihovi stranki želijo mlade pripeljati do mest, kjer se odloča – v parlament, Evropski parlament in lokalne svete.
Žak Gajšek je ocenil, da je bilo še pred nekaj leti med mladimi bistveno manj politične samozavesti, danes pa imajo več prostora in več glasu. David Tomažin pa je poudaril, da so bili mladi dolgo zanemarjeni, zato nižja udeležba po njegovem mnenju ni presenečenje. Ob tem je izpostavil, da je prav NSi na prejšnjih volitvah prejela največjo podporo med mladimi.
Pri rešitvah za večjo udeležbo so se sogovorniki strinjali predvsem glede tega, da je treba mlade nagovoriti tam, kjer so, tudi na družbenih omrežjih. Več zadržkov pa je bilo pri idejah o uvedbi e-volitev in znižanju starostne meje volilne pravice na 16 let. Podakar je opozorila predvsem na varnostna tveganja elektronskega glasovanja, Simonič pa je dodal, da mora biti pri volitvah najprej zagotovljena popolna varnost glasu.
Stanovanja: ena redkih tem, kjer so vsi priznali, da je problematika velika
Stanovanjska kriza je bila ena osrednjih tem soočenja. Podatki, predstavljeni v oddaji, kažejo, da se mladi v Sloveniji od staršev odseljujejo pozneje kot v povprečju EU, večina mladih do 29. leta pa še vedno živi doma.
Predstavnica Gibanja Svoboda je poudarila, da so najemnine visoke predvsem zato, ker na trgu kronično primanjkuje stanovanj. Kot rešitev je izpostavila gradnjo javnih najemniških stanovanj. Po njenih besedah so jih že zgradili 2000, v naslednjih desetih letih pa naj bi jih še 20.000. Javna najemniška stanovanja po njenem mnenju niso zamišljena kot trajna rešitev, temveč kot vmesna postaja, ki mladim omogoča, da varčujejo za lasten dom.
David Tomažin je opozoril, da si po njegovih podatkih kar 80 odstotkov mladih ne želi živeti v najemu, ampak v lastni nepremičnini. Zato je zagovarjal predvsem jamstveno shemo, ki bi mladim olajšala dostop do kredita, pa tudi uporabo degradiranih zemljišč in optimizacijo obstoječe infrastrukture. Kot posebno težavo je izpostavil tudi pomanjkanje študentskih domov.
Žak Gajšek je ocenil, da brez javnih stanovanj dolgoročne rešitve ne bo. Spomnil je, da ima Slovenija zelo nizek delež javnih najemnih stanovanj v primerjavi z nekaterimi uspešnejšimi evropskimi modeli, zato so krediti in subvencije lahko le dopolnilni ukrep, ne glavna rešitev.
Simonič je medtem poudarjal pomen decentralizacije in razvoj pokrajin. Po njegovem mnenju bi bilo treba več državnih funkcij prenesti iz Ljubljane, saj bi to zadržalo mlade v domačih okoljih in zmanjšalo pritisk na nepremičninski trg v prestolnici. Pri tem je posebej izpostavil tudi potrebo po resni regionalni politiki.
Soočenje je odprlo tudi vprašanje obdavčitve praznih nepremičnin. Podakar je dejala, da prva nepremičnina, ki je dom, nikoli ne bi smela biti obdavčena, druga prav tako ne nujno, bi se pa po njenem mnenju morali začeti resno pogovarjati o progresivnem davku tam, kjer ima nekdo v lasti večje število stanovanj. Na desni strani so bili do tega precej bolj zadržani.
Prekarno delo, davki in spor o tem, kdo mladim dejansko daje priložnost
Tudi v razpravi o gospodarstvu in trgu dela so bili poudarki zelo različni. Predstavnik SD je izpostavil prekarne oblike dela in opozoril, da v njih dela veliko mladih, pogosto v panogah, ki jih zaznamujejo kratkotrajne in negotove zaposlitve. Po njegovem je treba bolj zaščititi domače gospodarstvo in omejevati modele, ki širijo prekarnost.
V NSi so v ospredje postavili idejo študentskega s. p., s katero bi študentom omogočili, da bi razvijali podjetniške ideje, ne da bi pri tem izgubili vse študentske bonitete. Tomažin je poudarjal, da država mlade pogosto kaznuje že s tem, ko želijo nekaj ustvariti sami. Predstavnica Gibanja Svoboda je odgovorila, da ideja sama po sebi ni nujno slaba, vendar predlog ni bil dodelan in je odpiral vrsto vprašanj, tudi o drugih oblikah dela študentov.
Pri vprašanju davčne obremenitve plač je Simonič poudaril, da za mlade šteje predvsem neto plača in da je treba z višjo splošno davčno olajšavo doseči, da bodo mladi za isto bruto plačo prejeli več. Podakar mu je odgovorila, da primerjave s Hrvaško pogosto niso realne in da v Sloveniji zaposleni dobijo tudi vrsto neobdavčenih dodatkov, ki jih drugje ni. Gajšek pa je opozoril, da bi z radikalnim zniževanjem davkov ogrozili financiranje javnih storitev.
Zdravstvo: vsi priznavajo krizo, mnenja o vzrokih in rešitvah pa so precej različna
Pri temi zdravstva se je razprava najbolj zaostrila. Podakar je trdila, da je vlada po desetletjih zanemarjanja začela sistemsko vlagati v javno zdravstvo, ločila javni in zasebni sektor ter povečala število zdravnikov in medicinskih sester. Ob tem je poudarila, da se tako kompleksen sistem ne more popraviti čez noč.
Simonič ji je ostro oporekal in dejal, da je prav aktualna oblast »uničila javno zdravstvo«, zdravnike pa naredila za »razrednega sovražnika«. Kot eno od rešitev je izpostavil, da mora denar slediti pacientu, ne instituciji, in da je treba znova vzpostaviti mehanizme za nadzor cen v zdravstvu.
Tomažin je poudarjal, da je napačno javno zdravstvo enačiti izključno z državnim, in opozoril, da bi bilo treba v sistem bolj vključiti tudi zasebnike. Podakar mu je odgovorila, da zasebne klinike pogosto prevzemajo le najbolj dobičkonosne in manj zahtevne posege, težje primere pa vračajo v javni sistem. Gajšek pa je kot enega ključnih problemov izpostavil predvsem pomanjkanje kadra in vprašanje, zakaj v preteklosti ni bilo več poguma pri povečevanju vpisnih mest za zdravstvene poklice.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
