Profimedia

Napake se dogajajo, vsi smo le ljudje. A ponekod imajo lahko napake hujše posledice. V slovenskem zdravstvu marsikaj škripa, o pomotah, ko so zdravili napačnega bolnika, amputirali napačno nogo, predpisovali zdravila, ki so bila namenjena bolniku v sosednji postelji, je bilo že veliko napisanega. Vse to pa ima lahko hujše posledice.

Zamenjava prejemnika izvida

»Imam težave s hrbtenico, šel sem na pregleda z magnetno resonanco in že nekaj dni dobil izvid, ki je potrjeval težave, poleg tega pa so mi odkrili še raka. Oblil me je hladen pot, a sem moral na obisk pri moji zdravnici počakati nekaj časa. In ko ji je končno pokazal izvid, je samo rekla 'saj vi niste Jože Novak'. Dobil sem izvid nekoga drugega, seveda mi je odleglo, a sem se istočasno vprašal, ali je ta 'Jože Novak' dobil moj izvid oziroma kdaj in če sploh je izvedel, da je resno bolan? Včasih pri zdravljenje raka odločajo dnevi, kaj šele tedni,« nam je zaupal bralec.

Profimedia

Zato ni odveč, da kje bolnik vseeno dobro seznanjen s svojo boleznijo in da previdno in natančno prebere izvide, če seveda sploh dobi prave, in zdravnika opozori na napako.

Resen varnostni incident

Na ministrstvu za zdravstvo pa so povedali, da je zamenjava izvidov resen varnostni incident, ki ga morajo na podlagi zakona zdravstveni delavci, ki izvejo za tak primer, takoj nemudoma sporočiti pooblaščencu za varnost pacientov.

Za to, da bi bolnik dobil pravi izvid, za organizacijo dela in izvajanje kontrolnih mehanizmov, so odgovorni izvajalci zdravstvene dejavnosti in njihovo vodstvo.

Necenzurirano

Izvid so popravili, pacientu pa dejali, »da se napake pač dogajajo«

Poplava podatkov, aktivno sodelovanje bolnikov

»V zdravstvenem sistemu dnevno obdelujejo velika dokumentacije, od izvidov pa do drugih občutljivih podatkov. Pri tako velikem obsegu procesov se lahko, kljub varovalkam in standardom, občasno pojavijo tudi napake, ki pa ne smejo postati praksa, zato paciente spodbujamo, da na zaznane napake opozorijo izvajalce zdravstvene dejavnosti oziroma zastopnike pacientovih pravic,« so povedali na ministrstvu.

Zato so vzpostavili večnivojski sistem vodenja in upravljanja s podatki, zakon o zagotavljanju kakovosti v zdravstvu pa omogoča obvladovanje tveganj pri zdravstvenih obravnavah. Zakon tako k boljšemu zadovoljstvu pacientov in se tako tudi bolje seznanijo v svojo boleznijo.

Sašo Bizjak

Bolnik naj pomaga sistemu

Nekoč je namreč veljalo, da pacient ne ve nič in da namesto njega razmišlja in se odloča izključno zdravnik. A bolj aktivno sodelovanje pacienta je tukaj nujno, tako kot opozarja ministrstvo, in dejstvo, da tudi bolnik sam skuša razumeti svojo bolezen, se seznani z njo in da zna zdravniku podatki čim več uporabnih informacij, samo izboljšuje celotno storitev. To pa ni nezaupnica zdravstveni stroki ampak le še ena varovalka, s katero ob poplavi podatkov sistem vseeno lažje nadzoruje proces ugotavljanja bolezni in kasneje zdravljenja.