Borut Živulović / BOBO

Ravnatelji opozarjajo, da je zaposlovanje na teh delovnih mestih skoraj nemogoče, saj so plače izredno nizke. Pogosto so delavci plačani minimalno, v nekaterih primerih poročajo tudi, da je delovno mesto računovodkinje plačano celo manj kot delovno mesto hišnika.

Rešitev le čarobna paličica

Šole si zato pogosto pomagajo z donacijami in prošnjami, vendar te rešitve niso dolgotrajne. Po besedah ene izmed ravnateljic bi bila za reševanje trenutnega stanja skoraj potrebna čarobna paličica. Na Večeru pa so zapisali, da imajo šole težavo z iskanjem tehničnega kadra, predvsem kuharjev, hišnikov in čistilk. Tudi tu se delovna mesta menjavajo med zavodi. Znan naj bi bil primer, ko so v dijaškem domu učitelji in vodstvo kuhali, ker niso imeli kuharjev (tudi zaradi bolniških odsotnosti); tako so vzgojitelji in vodja doma odšli v kuhinjo. Enako je s snažilkami, elektrotehniki, strojniki … Po napovedih se lahko zgodi, da se bodo pojavile težave tudi z ravnatelji.

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje je že izvedlo anketo o pomanjkanju tehničnega osebja, a rezultati in konkretni ukrepi za zdaj niso znani. Na šolah poudarjajo, da podatkov ni dovolj in da bi bilo nujno vzpostaviti enoten red in enotne evidence, saj trenutno obstaja celo do sto različnih evidenčnih sistemov, kar povzroča zmedo in neučinkovitost.

Pomanjkanje učiteljev

Postavlja se vprašanje: kdo bo učil prihodnje generacije? Na spletni strani Svet24 smo že poročali o alarmantni situaciji pomanjkanja učiteljev, ki postaja vse hujše. Najbolj na udaru je pomanjkanje učiteljev naravoslovnih predmetov, razrednega pouka in specialnih pedagogov. Ravnatelji si dobesedno »kradejo« učitelje, številni predavatelji pa so brez ustrezne pedagoške izobrazbe, saj se šole trudijo, da bi kljub pomanjkanju pouk lahko izvajali.

Profimedia

Prvotne ocene so govorile o približno 4000 manjkajočih učiteljih, zdaj številka že dosega 7000, kar pomeni, da ima kar polovica zavodov težave z zapolnjevanjem mest. Univerzitetno izobraženi učitelji so pogosto prisiljeni sprejemati nižje plačne poklice, kar dolgotrajno vodi v izgubo kadrov in motivacije.

Učitelji poučujejo tudi predmete, za katere niso usposobljeni

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) je navedel, da je populacija zaposlenih strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju v pomembnem deležu starejša od 55 let. Zato lahko v naslednjih petih letih pričakujemo upokojitev približno osmih odstotkov osnovnošolskih učiteljev in 14 odstotkov srednješolskih učiteljev. V naslednjih desetih letih pa bo ta upad po pričakovanjih znašal 31 odstotkov.

Kot je za STA opozoril glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj, na bolje plačana ter manj stresna in zahtevna delovna mesta odhajajo prav učitelji predmetov, ki jih je že zdaj najtežje dobiti. Opozoril je tudi na vse pogostejšo prakso, da sicer usposobljeni učitelji poučujejo tudi druge predmete, za katere niso usposobljeni, kar pa ne prispeva h kakovosti pridobljenega znanja. Iz podatkov ministrstva za izobraževanje o pedagoških urah, ki so jih opravili učitelji, ki za to niso izpolnjevali vseh predpisanih pogojev, izhaja, da je bilo na sredini minulega šolskega leta od 18.333 zaposlenih učiteljev v osnovnih šolah v ekvivalentu polnega delovnega časa približno 630 takšnih, ki niso izpolnjevali vseh predpisanih pogojev za zasedbo delovnega mesta.

Svet24

Glavni izmed razlogov, da se mladi ne odločijo za učiteljski poklic, so nizke plače

Začetna plača učitelja znaša okoli 1100 evrov neto, kar je občutno manj kot v številnih drugih panogah. Matematiki, fiziki in informatiki zato pogosto ne ostajajo v šolstvu, temveč raje poiščejo zaposlitev v gospodarstvu, kjer lahko zaslužijo tudi trikrat več. Zaradi tega zanimanje za učiteljske poklice na določenih področjih hitro upada, kar povzroča resne kadrovske vrzeli v šolskem sistemu. Vendar težava ni le v nizkih plačah. Učitelji opozarjajo tudi na vedno več administrativnega dela, ki jim jemlje čas za pripravo na pouk in delo z učenci. Ob tem se vse pogosteje srečujejo tudi z zahtevnim vedenjem učencev in pritiski staršev, kar dodatno obremenjuje in zmanjšuje privlačnost tega poklica. Pedagoški delavci potrebujejo varno in spodbudno okolje ter občutek, da je njihovo delo cenjeno in ustrezno ovrednoteno.

Starši zaznavajo posledice pomanjkanja učiteljev

Na težave s pomanjkanjem učiteljev ne opozarjajo le ravnatelji in šole, temveč jih zaznavajo tudi starši. V ta namen smo izvedli anketo na spletni strani, v kateri jih je 16 % navedlo, da pogosto občutijo pomanjkanje učiteljev, 11 % pa jih meni, da je ta problem predvsem pri določenih predmetih.

Skrb vzbujajoč je tudi podatek, da 18 % staršev poroča, da pouk pogosto vodijo učitelji brez ustrezne strokovne izobrazbe. Na drugi strani 31 % staršev ocenjuje, da večjih težav ni, 10 % pa jih je odgovorilo, da sami sicer tega ne opažajo, vendar o pomanjkanju slišijo od drugih staršev. Trinajst odstotkov staršev priznava, da na to niso pozorni. Rezultati jasno kažejo, da kadrovska stiska v šolstvu ne ostaja le interna težava zavodov, ampak jo vse bolj občutijo tudi učenci in njihovi starši.

Dostopnost informacij ni znanje

Ob tem šole opozarjajo še na širšo težavo, ki presega zgolj kadrovsko stisko: »Prenehati moramo dostopnost informacij zamenjevati z znanjem,« opozarja ena izmed ravnateljic. Prevelik poudarek na dostopnosti podatkov brez sistemskega reda in kakovostnih vsebin ogroža kakovost izobraževanja.

Ravnatelji pozivajo k takojšnjim sistemskim rešitvam, k vzpostavitvi enotnih, preglednih evidenc in predvsem k večjim finančnim sredstvom, ki bi omogočila dostojno zaposlitev tako učiteljev kot vsega potrebnega podpornega osebja.