Začasno: Poštar odločbe ne more več kar tako vreči v nabiralnik
Ustavno sodišče jedo odločitve o njegovi ustavnosti zadržalo izvajanje dela zakona o splošnem upravnem postopku in prehodnih določb novele zakona.
Poslanci so konec lanskega septembra z 45 glasovi za, 28 glasovi proti in 12 vzdržanimi potrdili novelo zakona o splošnem upravnem postopku, ki naj bi upravni postopek prilagodila sodobnemu načinu življenja ter vzpostavila pravno podlago za večjo digitalizacijo postopkov, učinkovitejše vodenje upravnih postopkov in odločanje v upravnih zadevah.
Ena od pomembnejših novosti, ki jo je uvedla novela, je bila ta, da če naslovniku dokumenta ni mogoče vročiti osebno v roke, se mu ga pusti v nabiralniku. Ob tem se fikcija vročitve s 15 skrajša na sedem dni, kar pomeni, da se po sedmih dneh šteje, da je pošiljka vročena.
Proti noveli so se nemudoma postavili državni svetniki, ki so jo najprej želeli ustaviti z vetom, a so jo poslanci v državnem zboru znova potrdili. Državni svet je nato sredi marca na seji sprejel zahteve za začetek postopka za oceno ustavnosti več členov novele zakona in nekaterih njenih prehodnih določb. Sporne rešitve se nanašajo na pravico do jezikovnega pomočnika, na nova pravila vročanja, na informativno odločbo ter na izdajo odločb brez obrazložitve.
Ustavno sodišče zadržalo del zakona
Ustavno sodišče je zdaj začasno, do odločitve o njegovi ustavnosti, zadržalo izvajanje dela zakona o splošnem upravnem postopku in prehodnih določb novele zakona. Gre za določbe, ki se nanašajo na načine vročanja, kjer bi lahko nastopila fikcija vročitve, čeprav se naslovnik z dokumentom dejansko ne bi seznanil.
Kot izhaja iz sklepa ustavnega sodišča, ki ga je pridobila STA, je to začasno zadržalo izvajanje dela delov 86.a, 86.b člena zakona ter 81., 82., 83., 85. in pod določenimi pogoji 86. člena lani sprejete novele. V primeru drugih členov, ki jih je izpodbijal državni svet, so zahtevo zavrnili.
Kot so za STA izpostavili v Državnem svetu, je ustavno sodišče zadržalo določbe, ki urejajo možnosti elektronskega vročanja in vročanja z vložitvijo v hišni ali poštni predalčnik, ker bi lahko zmanjšale možnost, da se stranka dejansko seznani z odločbo, sklepom ali drugim dokumentom.
"Sodišče je posebej izpostavilo nevarnost za pravico do izjave, pravnega sredstva in poštenega postopka. Do končne odločitve se zato pri teh primerih ne sme avtomatično opirati na sporne fikcije vročitve; kadar prejem ni dokazljiv, naj se uporabi klasično fizično vročanje po pravilih zakona," odločitev ustavnega sodišča povzema državni svet.
Ustavno sodišče bo celotno zahtevo državnega sveta obravnavalo absolutno prednostno.
Marko Lotrič: Pomisleki so bili utemeljeni
Predsednik državnega sveta Marko Lotrič je tako ob odločitvi ustavnega sodišča za začasno zadržanje spornih določb zadovoljen. "Ta odločitev potrjuje, da so bili naši pomisleki utemeljeni," je zapisal v odzivu.
Izpostavil je, da je sodišče posebej izpostavilo prav nevarnost t. i. fikcije vročitve brez dejanskega prejema dokumenta. "Odločitev razumem kot pomemben signal zakonodajalcu, da je treba pri sprejemanju zakonov, še posebej tik pred volitvami, ravnati premišljeno in z visoko stopnjo odgovornosti. Pravna varnost in zaupanje ljudi v institucije morata ostati na prvem mestu," je opozoril.
Ob tem je dodal, da bo državni svet še naprej aktivno opravljal svojo ustavno vlogo varuha socialnih, gospodarskih in lokalnih interesov ter opozarjal na rešitve, ki bi lahko posegale v pravice ljudi.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.