Bobo

Novela zakona upravni postopek prilagaja sodobnemu načinu življenja in vzpostavlja pravno podlago za večjo digitalizacijo postopkov, razširjene možnosti za elektronsko vročanje ter avtomatizacijo določenih procesov, s čimer bo omogočeno učinkovitejše vodenje upravnih postopkov in odločanje v upravnih zadevah. Upravni postopek bo posledično prijaznejši za uporabnike storitev, hkrati pa bo razbremenil zaposlene na upravnih organih, ki bodo lahko več svojega časa namenili vsebinskemu odločanju, so navedli na ministrstvu za javno upravo, ki je predlagatelj novele.

"Čas za lepotne popravke je po mojem mnenju minil, če je naš cilj učinkovit odziv na realne družbene in tehnološke potrebe na strani posameznikov in poslovnih subjektov," je v predstavitvi novele izpostavil minister za javno upravo Franc Props, ki je zagotovil, da z njo ne posegajo v temelje obstoječega zakona.

· Vladni obisk

Minister Props izpostavil učinkovitost upravnih enot na jugovzhodu

Obvezno elektronsko vročanje

Novela za poslovne subjekte uvaja obvezno elektronsko vročanje v varni elektronski predal, s katerim že zdaj poslujejo pri davčnih zadevah. Tistim, ki varnega elektronskega predala še nimajo, ga bo brezplačno zagotovila država v enem letu od uveljavitve zakona. Organi pa bodo elektronsko vročali le fizičnim osebam, ki bodo za to izrazile interes.

Po sedmih dnevih se šteje, da je pošiljka vročena

Novost v noveli je tudi ta, da če naslovniku dokumenta ni mogoče vročiti osebno v roke, se mu ga pusti v nabiralniku. Ob tem se fikcija vročitve s 15 skrajša na sedem dni, kar pomeni, da se po sedmih dneh šteje, da je pošiljka vročena. S skrajšanjem rokov želijo zagotoviti predvsem hitrejšo rešitev zadev in s tem hitrejšo uveljavitev pravic strank, saj je velika večina odločb za stranke pozitivnih, so navedli na ministrstvu. Sočasno pa se podaljšuje rok za pritožbo s 15 na 21 dni. Skupni čas za vložitev pritožbe se za stranke tako ne spreminja.

Še druge novosti

Potrdilo iz uradnih evidenc v elektronski obliki se bo po novem lahko izdalo samodejno. Vlogo bomo lahko po novem namesto s kvalificiranim digitalnim potrdilom oddali tudi z naprednim elektronskim podpisom, novela pa omogoča tudi oddajo vlogo brez elektronskega podpisa. Novela uvaja tudi možnost, da organ lahko izda odločbo brez obrazložitve v primeru, ko se stranki ugodi in temu nihče ne nasprotuje.

Omogočeno je izvajanje ustne obravnave prek videokonference, kar bo bistveno pospešilo postopek, hkrati pa zmanjšalo stroške. Novela pa uvaja tudi pripravljalni posvetovalni narok, s katerim bi še pred ustno obravnavo na manj formalen način odpravili morebitna vprašanja strank, ki vplivajo na potek postopka.

Napredek dosežen

Minister Props ob obisku Upravne enote Ljubljana izrazil zadovoljstvo, da ni več zaostankov

Za in proti

Novelo zakona so podprli v poslanski skupini Svoboda. Kot je v predstavitvi stališča v torek poudarila poslanka Tereza Novak bodo s poenostavitvami, ki jih uvajajo z novelo, zadovoljni tako zaposleni v javni upravi, kot uporabniki storitev. Novela zakona je po njenem mnenju tudi odgovor na opozorila gospodarstva o prekomerni birokraciji. Poslanska skupina Levica sicer stališča na seji DZ ni predstavila, so pa novelo vseeno podprli.

Za SD pa je bila po navedbah poslanca Damijana Bezjaka Zrima "posebej problematična" določitev, da se osebno vročanje nadomesti z vročanjem v poštni nabiralnik, saj rok za pritožbo začne teči, ne da bi naslovnik sploh vedel, da mu je bila odločba vročena. Zaradi pritožb se bodo tako trajanje postopkov podaljšalo, kar je v nasprotju s cilji novele o večji učinkovitosti. Ministru Propsu je tudi očital, da na medresorski ravni ni prišlo do ustreznega zbližanja stališč z ministrstvom za pravosodje. Pri glasovanju so se vzdržali.

Sašo Švigelj

Vzdržana je bila tudi poslanska skupina nepovezanih poslancev iz vrst Demokratov, čeprav je na torkovi seji njen poslanec Tine Novak napovedal, da bodo novelo podprli. Ob tem je opozoril, da želja po učinkovitosti ne sme izpodriniti temeljnih pravic strank in načela pravne varnosti.

Noveli so nasprotovali v opoziciji. Predvsem v SDS so nasprotovali skrajšanju fikcije vročitve s 15 na sedem dni, saj po besedah poslanca SDS Zorana Mojškerca postavlja stranko v bistveno slabši položaj. Zato so predlagali dopolnila, s katerimi bi spremembe načina vročitve in rokov vročanja črtali. Predlagali pa so tudi dopolnilo, ki bi poseglo v koncept molka organa, kar bi prispevalo k izboljšanju postopkov predvsem na področju gradbene zakonodaje. DZ dopolnil SDS ni sprejel.

V NSi so poleg rokov vročanja med drugim nasprotovali tudi načinom vročanja ter ukinitvi razlikovanja med priporočeno in navadno pošto, zato novele niso podprli.