Jure Klobčar

Predmet presoje Ustavnega sodišča sklepa Državnega zbora o nedopustnosti referenduma je bil le, ali je v skladu z ustavo zakon, na katerega se ta sklep nanaša. "To pomeni, da Ustavno sodišče v postopku ustavnosodnega varstva referenduma po 21. členu Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi ne presoja ustavne skladnosti nove ureditve, s katero naj bi se odpravljala ugotovljena protiustavnost," so na Ustavnem sodišču posebej poudarili, da očitki o protiustavnosti nove ureditve ne morejo biti predmet presoje.

Novela zakona

Korak k enakopravnosti: umetna oploditev tudi za samske in istospolne ženske

Pobudo vložila Primc in Naglič

Pobudnika referenduma Aleš Primc in Apolonija Naglič sta v postopku za oceno ustavnosti navedla, da je bila novela v državnem zboru sprejeta po skrajšanem postopku v nasprotju z določbami poslovnika državnega zbora in v nasprotju z resolucijo o normativni dejavnosti, saj da ne gre za manj zahtevno dopolnitev zakona. Zatrdila sta tudi, da pri noveli ne gre zgolj za odpravo v odločbi ustavnega sodišča ugotovljeno protiustavnost zakona, saj se denimo spreminjajo izvedba postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo in določbe glede shranjevanja semenskih in jajčnih celic ter zgodnjih zarodkov.

Predlagatelja opozarjata, da je bila oploditev z biomedicinsko pomočjo doslej razumljena kot sredstvo za zdravljenje neplodnosti, novela pa njen namen "prenaša od zdravljenja biološke neplodnosti k izpolnjevanju individualnih želja po starševstvu mimo naravnih pogojev". To naj bi pomenilo ustvarjanje pravice do otroka kot predmeta storitve, pri čemer naj bi se po mnenju pobudnikov spregledale otrokove koristi, predvsem njegova naravna pravica do očeta in matere. Po njunem mnenju novela ne odpravlja ugotovljene protiustavnosti na ustavnoskladen način.

Novela sprejeta 18. junija

Novela je namreč sledila odločitvi ustavnega sodišča, da je ureditev, po kateri so do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo upravičeni samo poročeni moški in ženske, diskriminatorna in v neskladju z ustavo. Državni zbor je novelo zakona sprejel 18. junija, koalicija Za otroke gre pa je v državnem zboru vložila podpise za začetek postopka za razpis zakonodajnega referenduma o noveli.

Ker gre za novelo, ki odpravlja protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ustava pa referenduma o takšnih zakonih ne dopušča, je koalicija junija v državnem zboru vložila predlog, po katerem razpis referenduma v tem primeru ni dopusten. Državni zbor je ta sklep sprejel 4. julija z 51 glasovi za in 33 proti.

Predmet presoje v odločbi Ustavnega sodišča je bila ustavnost ureditve upravičencev do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo v Zakonu o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo. Kot so zapisali, morebitni posredni učinki odprave protiustavnosti te ureditve niso upoštevni za ugotovitev, da je sklep protiustaven in da je treba referendum v tem primeru dopustiti, ker bi to pomenilo izogibanje volji ustavodajalca, da referendumi o zakonih, ki odpravljajo protiustavnosti, niso dopustni. Morebitni posredni učinki pa so lahko predmet samostojne presoje v postopku ocene ustavnosti in zakonitosti predpisov.

Zakonodajalec uredil tisto, kar je narekovala odločba Ustavnega sodišča

"Če zakonodajalec ne bi črtal prepovedi oploditve z biomedicinsko pomočjo s hkratno uporabo darovanih jajčnih celic in darovanih semenskih celic ali bi jo črtal le delno (za samske ženske), ne bi v celoti uresničil namena odločbe Ustavnega sodišča oziroma bi s tem ponovno ustvaril (povzročil) nove protiustavnosti na področju urejanja upravičenosti do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo. Zato je bila odprava te prepovedi nujen pogoj za popolno odpravo z odločbo Ustavnega sodišča ugotovljene protiustavnosti in je z njo neločljivo povezana, saj je bistvenega pomena za zagotavljanje pravice do nediskriminatorne obravnave pri uživanju človekove pravice do svobodnega odločanja o rojstvih otrok enakih pravic vseh žensk oziroma parov. Gre za urejanje vsebine, ki je neposredno povezana z vsebino odločbe Ustavnega sodišča, in je zato treba šteti, da je zakonodajalec uredil prav tisto, kar je narekovala odločba Ustavnega sodišča," so zapisali na Ustavnem sodišču.

Oploditev z biomedicinsko pomočjo

Se obeta še en referendum? Koalicija za otroke gre v državni zbor vložila podpise

Dodali so, da določba, s katero se ureja podaljšanje roka hranjenja semenskih celic, neoplojenih jajčnih celic in neuporabljenih zgodnjih zarodkov, pomeni minimalen del vsebine nove celovite zakonske ureditve postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo za istospolne ženske pare in samske ženske. "Ta je podreden do njene temeljne vsebine, saj ureja izvedbo (operativno izvajanje) postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo. Zato z vidika četrte alineje drugega odstavka 90. člena Ustave ni upoštevna navedba predlagateljev, da nova ureditev ne pomeni odprave protiustavnosti, ki jih je ugotovilo Ustavno sodišče."

Odziv Primca

Ustavno sodišče je odločbo sprejelo s petimi glasovi za in tremi proti. Primc je v odzivu na odločitev zapisal, da vprašanje, ali otrok potrebuje mamo in očeta, ni predvsem pravno vprašanje. Kot je navedel, večina na ustavnem sodišču ni upoštevala ugotovitev 30 znanstvenih študij, ki so jih priložili ustavni pritožbi. Te študije po njegovih besedah dokazujejo, da otrok potrebuje mamo in očeta.