Sklep o nedopustnosti referenduma o umetni oploditvi ni neustaven
Ustavno sodišče je odločilo, da sklep o nedopustnosti referenduma o noveli zakona o postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo ni v neskladju z ustavo.
Predmet presoje Ustavnega sodišča sklepa Državnega zbora o nedopustnosti referenduma je bil le, ali je v skladu z ustavo zakon, na katerega se ta sklep nanaša. "To pomeni, da Ustavno sodišče v postopku ustavnosodnega varstva referenduma po 21. členu Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi ne presoja ustavne skladnosti nove ureditve, s katero naj bi se odpravljala ugotovljena protiustavnost," so na Ustavnem sodišču posebej poudarili, da očitki o protiustavnosti nove ureditve ne morejo biti predmet presoje.
Predmet presoje v odločbi Ustavnega sodišča je bila ustavnost ureditve upravičencev do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo v Zakonu o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo. Kot so zapisali, morebitni posredni učinki odprave protiustavnosti te ureditve niso upoštevni za ugotovitev, da je sklep protiustaven in da je treba referendum v tem primeru dopustiti, ker bi to pomenilo izogibanje volji ustavodajalca, da referendumi o zakonih, ki odpravljajo protiustavnosti, niso dopustni. Morebitni posredni učinki pa so lahko predmet samostojne presoje v postopku ocene ustavnosti in zakonitosti predpisov.
Zakonodajalec uredil tisto, kar je narekovala odločba Ustavnega sodišča
"Če zakonodajalec ne bi črtal prepovedi oploditve z biomedicinsko pomočjo s hkratno uporabo darovanih jajčnih celic in darovanih semenskih celic ali bi jo črtal le delno (za samske ženske), ne bi v celoti uresničil namena odločbe Ustavnega sodišča oziroma bi s tem ponovno ustvaril (povzročil) nove protiustavnosti na področju urejanja upravičenosti do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo. Zato je bila odprava te prepovedi nujen pogoj za popolno odpravo z odločbo Ustavnega sodišča ugotovljene protiustavnosti in je z njo neločljivo povezana, saj je bistvenega pomena za zagotavljanje pravice do nediskriminatorne obravnave pri uživanju človekove pravice do svobodnega odločanja o rojstvih otrok enakih pravic vseh žensk oziroma parov. Gre za urejanje vsebine, ki je neposredno povezana z vsebino odločbe Ustavnega sodišča, in je zato treba šteti, da je zakonodajalec uredil prav tisto, kar je narekovala odločba Ustavnega sodišča," so zapisali na Ustavnem sodišču.
Dodali so, da določba, s katero se ureja podaljšanje roka hranjenja semenskih celic, neoplojenih jajčnih celic in neuporabljenih zgodnjih zarodkov, pomeni minimalen del vsebine nove celovite zakonske ureditve postopka oploditve z biomedicinsko pomočjo za istospolne ženske pare in samske ženske. "Ta je podreden do njene temeljne vsebine, saj ureja izvedbo (operativno izvajanje) postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo. Zato z vidika četrte alineje drugega odstavka 90. člena Ustave ni upoštevna navedba predlagateljev, da nova ureditev ne pomeni odprave protiustavnosti, ki jih je ugotovilo Ustavno sodišče."
E-novice · Novice
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se