Mare Vavpotič /M24

Po dobrem letu in pol od zaključka izvajanja odlova nutrij na območju krajinskega parka Ljubljansko barje na kmetijskem ministrstvu glede njihove trenutne številčnosti pojasnjujejo, da razpolagajo samo s podatki o njihovem odvzemu iz narave, ki lahko prikazujejo trende povečevanja ali zmanjševanja populacije.

Ti za obdobje od leta 2021 do letošnjega 28. julija kažejo, da je bilo leta 2023, ko se je odlov v krajinskem parku Ljubljansko barje izvajal tudi na nelovnih površinah, iz narave odvzetih (poleg odstrela ta številka zajema tudi povoze in pogine živali) daleč največ nutrij, in sicer 1329. V letih 2021 in 2022 je to število doseglo 570 oz. 715, v letih 2024 in 2025 pa 876 oz. 544.

Temu pritrjujejo tudi podatki o odvzemu nutrij v sedmih loviščih na območju krajinskega parka - Brezovica, Vrhnika, Borovnica, Rakitna, Tomišelj, Ig in Škofljica. Medtem ko je bilo leta 2022 v omenjenih loviščih iz narave odvzetih 599 nutrij, se je ta številka leta 2023 povzpela na 1091, leta 2024 je dosegla 603, do 28. julija letos pa 309.

Ponekod vnovično naraščanje populacije nutrij

So pa na ministrstvu pojasnili, da so v začetku maja, ko so bili sprejeti lovsko upravljavski načrti za 15 lovsko upravljavskih območij za leti 2025 in 2026, na Gorenjskem, Kočevsko-Belokranjskem, Notranjskem, Primorskem, Posavskem in Savinjsko-Kozjanskem ugotovili naraščanje številčnosti populacije nutrije in njeno širjenje.

"Ponekod ugotavljajo, da se številčnosti samo z odstrelom nutrij ne da učinkovito zmanjšati," so povzeli mnenje lovcev in dodali, da imajo lovske družine s teh območij tudi dovoljenje za uporabo pasti dvigalke. Kot izhaja iz uredbe o določitvi divjadi in lovnih dob, gre za past, pri kateri divjad nastavljeno vabo dvigne oziroma potegne, pri čemer past divjad takoj usmrti.

Da na območjih z veliko številčnostjo nutrij, kjer se te primarno zadržujejo na nelovnih površinah, redni odstrel ne omogoča uspešnega zmanjšanja populacije nutrij, menijo tudi na kmetijskem ministrstvu.

Odlov se je izkazal kot uspešna metoda

V krajinskem parku Ljubljansko barje, kjer kot enega glavnih ciljev upravljanja izpostavljajo preprečevanje vnosa in omejevanja invazivnih tujerodnih vrst, so odlov nutrij s pastmi živolovkami tako na nelovnih kot lovnih površinah izvajali med 13. septembrom in 13. decembrom 2023, za kar so morali pridobiti dovoljenje ministrstva za kmetijstvo. Od celotnega odvzema 442 nutrij iz narave so jih v omenjenem obdobju v pasti odlovili 321.

"Glede na podatke je bil odlov uspešna metoda, vprašanje pa je, ali se bo izvajala tudi naprej," je za STA dejal direktor parka Janez Kastelic. Dodal je, da zakonodaja omogoča, da se lahko lov s pastmi živolovkami na lovnih površinah izvaja tudi brez odločbe. Glede živolovk, ki so jih uporabili za potrebe odlova, pa je dejal, da trenutno niso v uporabi, saj da so jih "pobrali nazaj", ker lovske družine niso izkazale velikega interesa po njihovem odkupu.

Nutrija, ki ni samo invazivna tujerodna vrsta, se uvršča tudi med divjad, s katero kmetijsko ministrstvo upravlja v skladu z lovsko upravljavskimi načrti. Lovi se jo lahko celo leto. "Pri tem je treba poudariti, da je namen izvajanja lova v skladu z zakonom o divjadi in lovstvu trajnostno gospodarjenje z vrstami, ki so divjad," so spomnili na ministrstvu in dodali, da je to v domeni izključno lovskih družin, ki imajo z državo sklenjene koncesijske pogodbe v konkretnem lovišču, ali upravljavcev lovišč s posebnim namenom.

Prav takšen način izvajanja lova pa so v poročilu o izvajanju odlova nutrij v krajinskem parku problematizirali in ocenili, da onemogoča uspešnost zmanjševanja oziroma njihovo iztrebitev. "To pomeni, da z načinom odstrela lovske družine zagotavljajo vitalno populacijo nutrije. Lov se ne izvaja neselektivno z namenom izlovitve te vrste, ampak z namenom zagotavljanja stabilne populacije," so navedli.

Dolgoročnega uspeha pri zmanjševanju populacije pa po njihovem mnenju ne zagotavlja niti dejavnik prostočasne dejavnosti izlova v vrstah članov lovskih družin. V primeru izvajanja odlova v krajinskem parku se je tega namreč samo ena lovska družina lotila sistematično, ena ni želela sodelovati, ostale pa so ga izvajale občasno.

Kaj pa odvzem statusa divjadi?

Če bi želeli v državi doseči zmanjšanje populacije oz. njeno iztrebljanje, v krajinskem parku predlagajo resen razmislek o spremembi obstoječe ureditve in organiziranosti izvajanja ukrepa.

"Praksa iz tujine dokazuje, da je treba nutriji odvzeti status divjadi in s tem omogočiti profesionalizacijo izvajanja ukrepa. To pomeni, da se ustanovi intervencijska skupina iz redno zaposlenih in zagotovi ustrezna sredstva za večletno izvajanje ukrepa," so zapisali v poročilu.

Na ministrstvu so na drugi strani prepričani, da bo mogoče o vprašanju odvzema statusa divjadi in s tem o omogočanju izvajanja ukrepov za doseganje naravovarstvenih ciljev upravljanja s tujerodnimi invazivnimi vrstami tudi drugim subjektom poleg lovskih družin razpravljati, ko bo vzpostavljen sistem ukrepanja po invazivnih tujerodnih vrstah. Ta je v pristojnosti ministrstva za naravne vire in prostor.

Gre za pravno, organizacijsko in operativno pripravljenost za odzivanje na prisotnost invazivne tujerodne vrste. "Ko je neka vrsta, kot je nutrija, uvrščena na seznam takih vrst, se zanjo ne uporablja več klasičen režim upravljanja z divjadjo, zato se ji lahko odvzame status divjadi in se zanjo uporablja poseben režim odstranjevanja v okviru naravovarstvenih ukrepov," so razložili.

V tem trenutku pa bi odvzem statusa divjadi v primeru nutrije glede na veljavno zakonodajo po njihovih navedbah pomenil, da z njo ne bi sistemsko upravljal nihče, prav tako ne bi nihče odškodninsko odgovarjal za škodo, ki jo povzročijo nutrije.

Kot je poudaril Kastelic, v Sloveniji trenutno ni konsenza o tem, kako in s kakšnimi ukrepi se ukvarjati z invazivnimi tujerodnimi vrstami, predvsem v primerih tujerodnih vrstah vretenčarjev pa tudi ptic, od katerih so nekatere tudi invazivne. "Načini so znani in strokovno utemeljeni, ali jih sprejmemo ali ne, pa je stvar družbe," je dodal.

V luči tega, da omenjene vrste povzročajo propadanje ekosistemov, je po njegovem mnenju nujno, da v Sloveniji in tudi Evropi sprejmemo konsenz in pot dialoga, da bomo vsi vedeli, kakšne so grožnje in zakaj je določen ukrep potreben. "Lahko se pa odločimo, da tega pač ne naredimo in sprejmemo posledice sprememb ekosistemov, tudi to je pot, vse je odprto," je sklenil.