© 2026 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Samostojni podjetniki
Čas branja 3 min.

Normiranci: Kaj vam bo prinesla novela zakona?


N. H.
25. 2. 2026, 14.06
Posodobljeno
15:46
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Odbor Državnega zbora za finance je podprl novelo, ki omiljuje pogoje za ponovni vstop normirancev v sistem obdavčitve.

kovanci, papir.jpg
Profimedia
Po novem bi bil ponovni vstop mogoč, če zavezanec v dveh zaporednih davčnih letih v povprečju ne bi presegel letnega prihodkovnega praga za vstop v sistem.

Odbor Državnega zbora za finance je z osmimi glasovi za in nobenim proti podprl koalicijski predlog novele zakona o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov. Ključna sprememba: omilitev pogojev za ponovni vstop samostojnih podjetnikov v sistem obdavčitve tako imenovanih normirancev.

Predlog bo zdaj obravnaval še državni zbor, a je po oceni zakonodajno-pravne službe ustavno sporen.

Kaj se spreminja pri normirancih?

Po trenutno veljavnem zakonu, sprejetem novembra lani, lahko samostojni podjetnik v sistem normirancev ponovno vstopi šele po petih letih. Koalicijski predlog to omejitev mehča. 

Po novem bi bil ponovni vstop mogoč, če zavezanec v dveh zaporednih davčnih letih v povprečju ne bi presegel letnega prihodkovnega praga za vstop v sistem:

  • 120.000 evrov za t. i. polne normirance,

  • 50.000 evrov za popoldanske normirance,

  • predlagana pa je tudi nova kategorija s pragom 85.000 evrov za tiste, ki ne sodijo v nobeno od obstoječih skupin.

Koalicija: petletna omejitev je bila preostra

Prvopodpisana pod predlog, vodja poslanske skupine Svoboda Nataša Avšič Bogovič, je poudarila, da je praksa pokazala, da je petletna prepoved prekomerno posegla v pravni položaj zavezancev – predvsem pri sezonskih in cikličnih dejavnostih.

Nataša Avšič Bogovič.jpg
Jure Klobčar / MPA
Nataša Avšič Bogovič

Kot primer je navedla smučarske vaditelje, ki dejavnosti ne morejo opravljati vse leto. Po njenih besedah ti zavezanci sistema niso izkoriščali, v primerih zlorab pa bi moral ukrepati nadzorni sistem.

Preberite še

Avšič Bogovič je spomnila tudi, da je koalicija sprva predlagala spremembo pri določanju osnove za plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za samostojne podjetnike in kmete z do 30.000 evri letnih prihodkov. Zavarovalna osnova bi bila določena v višini 60 odstotkov minimalne, ne povprečne plače.

Po opozorilih socialnih partnerjev, da bi to ogrozilo nedavno pokojninsko reformo, je koalicija to rešitev umaknila in vložila nov, zdaj obravnavani predlog. Po besedah poslanke to dokazuje, da znajo politiko voditi na podlagi argumentov.

Pravniki DZ: predlog je »precej ustavno sporen«

Na seji ni bilo predstavnikov finančnega ministrstva. Andreja Kurent iz zakonodajno-pravne službe DZ je opozorila, da je predlog precej ustavno sporen in neskladen z zakonom o dohodnini.

Izpostavila je predvsem:

  • vprašanje retroaktivnosti, saj bi zakon začel veljati marca, davčno leto pa se je začelo 1. januarja,

  • uvajanje parcialnih rešitev z interventnim zakonom,

  • številne neupoštevane pripombe pravne službe.

V postopku je bil vložen in sprejet le en amandma koalicije.

Sindikati: nevarnost širjenja prekarnosti

Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko opozarja, da se je število normirancev močno povečalo, z okoli 10.000 leta 2012 na približno 90.000 leta 2024.

Po njegovih besedah ima Slovenija težave s prikritimi delovnimi razmerji, nadzor pa ni zadosten. Boji se, da bi odprava petletne varovalke spodbudila delodajalce k pritiskom na delavce, naj odprejo t. i. lažne s. p., zlasti pri sezonskih delih v kmetijstvu in turizmu.

Samostojni podjetnik namreč nima pravice do: regresa za letni dopust, plačane bolniške odsotnosti, enake socialne varnosti kot zaposleni.

Po mnenju sindikatov bi spremembe lahko spodbudile dodatno prekarizacijo trga dela.

»Petletna varovalka je bedarija«

Poslanka Svobode Andreja Živic je poudarila, da predlagana ureditev išče ravnotežje med enostavnostjo sistema ter odgovornostjo do javnih financ, zaposlenih in vseh oblik dela. Kot naslednji korak vidi profesionalizacijo slovenskega podjetništva ter večjo poslovno kulturo.

Tudi Aleš Lipičnik (Svoboda) je opozoril, da je med 90.000 normiranci zelo raznolika skupina podjetnikov, zato zakon nikoli ne bo popoln za vse, a ga je mogoče optimizirati.

Poslanec NSi Jožef Horvat je ocenil, da je malo gospodarstvo hrbtenica slovenskega gospodarstva. Strinjal se je sicer z izjavo premierja Roberta Goloba, da je petletna varovalka »bedarija«, a se je ob glasovanju vzdržal.

cigler kralj jozef horvat-jure klobcar.jpg
Jure Klobčar
Jožef Horvat

Kot je pojasnil, tako obsežnih pripomb zakonodajno-pravne službe, zapisane so na sedmih straneh, še ni videl. »To ni hec,« je sklenil.

Svet24

Prva stran dneva

Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.


© 2026 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.