Profimedia

Eden najglasnejših primerov prihaja iz Avstralije, kjer so se oblasti odločile za ambiciozno omejitev oglaševanja nezdrave hrane v javnem prostoru. Kaj pa Slovenija? Kako dobro ščitimo svoje otroke pred poplavo oglasov za hitro hrano?

Zmanjšati izpostavljenost oglasom za izdelke, bogate s sladkorjem in soljo

V Južni Avstraliji so se oblasti odločile, da bo oglaševanje nezdravih prehranskih izdelkov na javnih prevoznih sredstvih stvar preteklosti. V kampanji z jasnimi sporočili, kot je "čas je, da zaščitimo naše otroke pred oglasi za hitro hrano", so zamenjali obstoječe oglase s promocijo zdravih prehranskih izbir. Namen teh ukrepov je zmanjšati vsakodnevno izpostavljenost prebivalcev oglasom za izdelke, bogate s sladkorjem, soljo in nasičenimi maščobami.

Ob tem Avstralija vodi tudi strogo politiko uporabe družabnih omrežij: mlajšim od 16 let so prepovedali dostop do platform, kot so TikTok, Instagram in X. Tudi Nova Zelandija si prizadeva za zdravje svojih prebivalcev z zakonodajo, ki postopno ukinja dostopnost tobačnih izdelkov. Te države se zavedajo, da je dolgoročna naložba v javno zdravje mogoča le, če ustvarijo okolje, v katerem so zdrave izbire lažje dosegljive od nezdravih.

V Sloveniji le oglaševanje izdelkov, ki ustrezajo nacionalnim smernicam zdrave prehrane

Slovenija se je na problematiko oglaševanja nezdrave hrane pri otrocih odzvala z določenimi regulacijami, ki pa veljajo predvsem za televizijske programe. Po zakonodaji je v otroških oddajah dovoljeno le oglaševanje izdelkov, ki ustrezajo nacionalnim smernicam zdrave prehrane, sprejetim s strani Ministrstva za zdravje.

Televizijski izdajatelji so sprejeli pravila ravnanja, ki vključujejo promocijo zdrave prehrane v otroških programih, prepoved neposrednega nagovarjanja otrok k nakupu, uvodna vizualna in zvočna opozorila o uravnoteženi prehrani ter interno kontrolo s strani odgovornih oseb za ustreznost oglaševanja. Poleg tega naj bi se spodbujalo oddaje, ki izobražujejo otroke o pomenu uravnotežene prehrane in gibanja.

Profimedia

Na spletu ni nadzora

Vendar ta pravila veljajo le za tradicionalne medije. Največji izziv ostaja spletno okolje, kjer se trženje nezdrave hrane, zlasti prek vplivnežev, odvija praktično brez nadzora. Prav tu je namreč izpostavljenost otrok najintenzivnejša, saj mladostniki vse več časa preživijo na spletu. Otroci so danes najpogosteje izpostavljeni oglasom preko YouTuba, TikToka in družabnih omrežj.

Čeprav je YouTube leta 2020 prepovedal oglase za nezdravo hrano ob vsebinah za otroke, se je trženje teh izdelkov preusmerilo v vplivnostno oglaševanje. Vplivneži s prikritimi sporočili promovirajo sladke prigrizke, gazirane pijače in druge prehranske izdelke, ki pogosto ne izpolnjujejo meril zdrave prehrane. Otroci tem vsebinam zaupajo, saj jih podajajo njihovi spletni idoli, kar povečuje moč prepričanja.

Otroci do 14. leta ne razlikujejo med oglasi in realnimi informacijami

V zadnjih letih so bile objavljene številne raziskave, ki potrjujejo, da izpostavljenost oglasom vpliva na prehranske odločitve otrok – povečuje se želja po oglaševanih izdelkih, zmanjšuje se zanimanje za sadje in zelenjavo. Oglaševalci pri tem uporabljajo sofisticirane taktike, kot so personalizirani oglasi, uporaba vsebin z igricami, in celo animacije, ki se otroku prilagodijo glede na njegov profil na omrežju.

Trženje nezdrave hrane zajema vse od neposrednega oglaševanja do sponzorstev, umeščanja produktov v vsebine, nagradnih iger in uporabe licenciranih junakov. Vse to cilja predvsem na mlade, ki šele oblikujejo svoje prehranske navade. Raziskave kažejo, da otroci do 14. leta ne razlikujejo med oglasi in realnimi informacijami, zato so zanje še posebej ranljivi.

V zadnjih letih več pobud za izboljšanje prehranskih navad

Poleg neposrednega vpliva na posameznike tovrstno oglaševanje oblikuje tudi širše okolje, v katerem prevladujejo nezdrave prehranske izbire. V takem okolju so živila z visoko vsebnostjo sladkorjev, maščob in soli pogosto bolj izpostavljena, lažje dostopna in cenejša od zdravih alternativ. Ko so otroci dan za dnem izpostavljeni oglasom za takšne izdelke, jih ti postopoma začnejo privlačiti in postanejo del njihovih želja ter prehranskih navad – tudi takrat, ko jim doma ali v šoli ponujajo bolj zdravo hrano.

Slovenija je v zadnjih letih uvedla več pobud za izboljšanje prehranskih navad. Med njimi je tudi nacionalni program "Dober tek, Slovenija" ter ustanovitev Strateškega sveta za prehrano, ki predlaga ukrepe za cenovno dostopno in zdravju prijazno hrano.

Profimedia

V Evropi debel vsak peti otrok

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije ima v Evropi prekomerno telesno težo že vsak peti otrok. Ključna gonila debelosti so razpoložljivost, cenovna dostopnost in agresivno oglaševanje nezdravih živil. Učinkoviti ukrepi, ki jih priporoča stroka, vključujejo uvedbo davkov na sladkane pijače, enostavno označevanje hranilne vrednosti na embalaži, omejevanje oglaševanja v vseh medijih ter izvajanje javnih naročil z zdravimi prehranskimi standardi. Dodatno se priporoča omejitev trženja nezdrave hrane v bližini šol, omejitev prikritih oglasov na spletu ter transparentno označevanje sponzorstev in objav vplivnežev.

Za resničen napredek bo potrebno medsektorsko sodelovanje

Oglaševanje nezdrave hrane je del vsakdanjika, ki močno vpliva na izbiro prehrane in oblikovanje prehranskih navad otrok. Kljub obstoječi regulaciji na televiziji digitalno okolje ostaja prepuščeno samoregulaciji, ki pogosto ni učinkovita. Država, stroka, mediji in družabna omrežja bi morali prevzeti aktivno vlogo v ustvarjanju bolj zdravega medijskega okolja za otroke.

Tako kot Avstralija in Nova Zelandija bi tudi Slovenija lahko naredila pogumne korake k omejevanju oglaševanja nezdrave hrane v javnem in digitalnem prostoru. Zmanjšanje izpostavljenosti otrok tem vsebinam ni le zdravstvena, temveč tudi etična dolžnost sodobne družbe. Za resničen napredek pa bo potrebno medsektorsko sodelovanje: zdravstveni sistem, izobraževalne ustanove, zakonodajalec, starši in medijske hiše morajo stopiti skupaj. Le tako bomo otrokom omogočili odraščanje v okolju, kjer so zdrave izbire enostavne, privlačne in podprte s strani celotne družbe.